TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da je obtoženi Z. T. kriv, ker je iz malomarnosti povzročil smrt A. T. s tem, da kot zdravnik, ki je bil odgovoren za njo na oddelku za splošno in žilno kirurgijo S. b. C., kamor je bila dne 04.09.1998 premeščena po tistem, ko je bila dne 25.08.1998 operirana zaradi zapore črevesja in je do premestitve normalno okrevala v intenzivni negi, v času do 10. septembra ni odredil nikakršnih diagnostičnih ukrepov, ko se je dne 06.09.1998 močno zvišala njena telesne temperatura, ki nato več dni ni padla, čeprav bi glede na to, da je imela zaradi operativnega posega vstavljen venski kateter, moral in mogel predvidevati, da se je razvilo vnetje; po 10. septembru, ko je sicer odredil ultrazvočno preiskavo trebuha ter odvzem in analizo krvi, pa tudi ni storil ničesar z namenom, da bi se ugotovil vzrok za povišano telesno temperaturo, kljub temu, da ultrazvočna preiskava ni potrdila domneve o vnetju v trebušni votlini, da je izvid analize krvi kazal na vnetni proces in da je imela povišano telesno temperaturo še do vključno 13. septembra; kajti ob teh okoliščinah bi namreč moral odrediti odvzem kužnin in mikrobiološke preiskave, druge ultrazvočne preiskave in rentgensko slikanje pljuč, pritegniti specialista infektologa ter predstaviti primer skupini zdravnikov specialistov; ker tega v nasprotju s pravili zdravniške stroke ni storil vse do 17. septembra, pa je bilo vnetje prepozno odkrito, zaradi česar A. T. ni bilo več mogoče pozdraviti, tako da je dne 18.09.1998 umrla, saj je prišlo zaradi sepse do odpovedi srca in drugih življenjsko pomembnih organov.

S tem je storil kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti po I. odstavku 129. člena KZ.

Po I. odstavku 50. čl. KZ se obtoženemu Z. T. izreče pogojna obsodba, v kateri se po I. odstavku 129. člena KZ določi kazen 10 (deset) mesecev zapora s tem, da ta kazen ne bo izrečena, če obtoženi Z. T. v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja.

Po I. odstavku 95. člena ZKP je dolžan obtoženi Z. T. povrniti stroške kazenskega postopka v znesku 445.676,40 SIT in plačati povprečnino v znesku 200.000,00 SIT.

 

Ker je dokazano, da obtoženi kot lečeči zdravnik, odgovoren za zdravljenje pokojne oškodovanke, praktično ni storil ničesar, da bi se ugotovil vzrok za močno zvišano temperaturo, katero je napačno zdravil, je med opustitvami iz obtožbe in smrtjo pokojne oškodovanke izkazana neposredna vzročna zveza. Prepozno ugotovljeni vzrok - sepsa je kljub poskusu zdravljenja povzročil njeno smrt.