TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba zagovornika obdolženega A. F. se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje glede tega obdolženca potrdi.

Obdolženi A. F. se po členu 98/I ZKP v zvezi s členom 96/IV ZKP oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka, na podlagi člena 98/I ZKP v zvezi s členom 97/I ZKP bremene potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika po uradni dolžnosti proračun.

II. Ob reševanju pritožbe obdolženega D. Ž. se sodba sodišča prve stopnje v odločbah o pravnih opredelitvah in kazenskih sankcijah po uradni dolžnosti spremeni tako, da se ravnanja obdolženega D. Ž., opisana pod točkami III in IV izreka sodbe sodišča prve stopnje pravno opredelijo kot dve kaznivi dejanji goljufije po členu 217/III in I KZ v zvezi s členom 25 KZ ter se obdolženemu D. Ž. za vsako kaznivo dejanje po členu 217/III KZ določita kazni 2 (dva) meseca zapora, nakar se mu po 3. točki drugega odstavka 47. člena KZ izreče enotna kazen 3 (tri) mesece zapora.

 

Kaznivo dejanje goljufije, storjeno na način, kot je opisan v izreku sodbe, torej s tujo plačilno kartico, je moč storiti le tako, da storilec z lažnim prikazovanjem, da je upravičenec, ki je na kartici naveden, to kartico izroči prodajalcu, prodajalec mu da v podpis račun (slip), katerega storilec podpiše (podpiše upravičenca), na kar mu prodajalec izroči stvar in na takšen način storilec pridobi protipravno premoženjsko korist. Brez podpisa računa kaznivega dejanja goljufije z uporabo tuje plačilne kartice ni mogoče storiti.

Ta način v konkretnem primeru izhaja tudi iz opisa kaznivih dejanj goljufije. Zato je kaznivo dejanje ponarejanja listin po členu 256/I KZ v takšnem primeru konzumirano v kaznivem dejanju goljufije po členu 217.