TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Usposabljanje vojakov je podvrženo vojaškim zahtevam, ki pogosto presegajo okvire običajnega tveganja in niso primerljive z riziki vsakdanjega življenja. Prav za to je šlo tudi v obravnavanem primeru, saj so morali vojaki v okviru urjenja premagati oviro, imenovano "žirafa", v čim krajšem času (pod pritiskom časovne meritve in zaporednega pošiljanja vojakov na ovire drugega za drugim) na način, ki jim ga je pokazal poveljnik - to je z vzponom do vrha 5 m visoke ovire in nato s povzpetjem čez rob na drugo stran ter po preprijemu prečke s seskokom vzvratno na trdo in neravno podlago. Premagovanje 5 m visoke ovire v teh pogojih in na tak način pa zanesljivo predstavlja nevarno dejavnost v pomenu določbe 173. člena ZOR, ki ima za posledico t.i. objektivno odgovornost tožene stranke za nastalo škodo (prvi odstavek 174. člena ZOR).

Tožnik si je isto koleno ponovno (dodatno) poškodoval 29.8.1995 zaradi naloženih mu zanj glede na njegovo tedanje zdravstveno stanje rekonvalescenta in zdravniška navodila prekomernih telesnih obremenitev, je pravilno tudi stališče o krivdni odgovornosti tožene stranke za tožniku na ta način nastalo dodatno škodo. Toženi stranki oziroma tožniku v vojaški službi nadrejenemu poveljniku so bile namreč znane iz zdravstvenih razlogov tožniku odrejene omejitve telesnega naprezanja, vendar se je tožnik kljub temu moral takoj naslednjega dne po vrnitvi v vojaško enoto udeležiti najmanj 5 km dolgega pohoda s polno vojaško opremo, težko najmanj 10 kg, med katerim si je isto in še ne povsem pozdravljeno koleno ponovno poškodoval.