TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se prvostopenjska sodba delno spremeni:

1) v I. točki izreka tako, da mora toženka v 8 dneh od prejema te sodbe plačati tožnici 153,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi:

od zneska 31,51 EUR od 15. 8. 2019 do plačila,

od zneska 31,51 EUR od 16. 7. 2019 do plačila,

od zneska 31,51 EUR od 15. 6. 2019 do plačila,

od zneska 27,51 EUR od 16. 5. 2019 do plačila in

od zneska 31,51 EUR od 15. 9. 2019 do plačila,

2) v II. točki izreka pa tako, da v breme tožnice prisojeni stroški toženke znašajo 368,07 EUR.

II. V preostalem delu pa se pritožba zavrne in se v nespremenjenih delih izpodbijana sodba potrdi.

III. Toženka mora v 8 dneh od prejema te sodbe povrniti tožnici njene stroške pritožbenega postopka v znesku 21,80 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

Upravnik sam po sebi ni aktivno legitimiran za izterjavo stroškov obratovanja in vzdrževanja od posameznega etažnega lastnika. Aktivno legitimacijo lahko pridobi (1) na podlagi pogodbe o upravljanju, s katero bi etažni lastniki nanj prenesli svoja materialnopravna upravičenja, (2) na podlagi posebnega naročila, če so bili stroški plačani iz namensko zbranih sredstev etažnih lastnikov ali pa (3) če je upravnik stroške založil iz lastnih sredstev.

Pravil o prepovedi navajanja pritožbenih novot ni mogoče obiti s sklicevanjem na splošno znana dejstva (peti odstavek 214. člena ZPP). Dejstev, ki so splošno znana, sicer ni treba dokazovati, jih mora pa stranka zatrjevati (prvi odstavek 7. člena ZPP). V nasprotnem primeru mora sodišče šteti, da ne obstajajo.

Toženka je trdila, da uporabljeni ključi delitve (vseh) stroškov med etažnimi lastniki niso dogovorjeni in da naj bi jih tožnica samovoljno določila. Ker med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni trdila, da tožnica dela oziroma storitev, za katere zahteva plačilo, ni opravljala, pomeni zavrnitev tožbenega zahtevka iz naslova upravljanja, da je storitve, potrebne za obratovanje zgradbe, v kateri so prostori toženke, tožnica opravljala, toženka jih je prejela, plačati pa jih ni dolžna. Taka presoja krši kar nekaj najbolj temeljnih splošnih načel obligacijskega zakonika, npr. načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih (4. člen OZ), načelo poštenja iz (5. člena OZ), načelo enake vrednosti dajatev (8. člen OZ).

Pogodba o upravljanju je neke vrste mandatna pogodba. Mandatar je skladno z določilom 778. člena OZ upravičen do običajnega plačila za svoje delo, če običajnega plačila ni, pa do pravičnega plačila.