3147. Pravilnik o sistemskih obratovalnih navodilih za prenos zemeljskega plina in upravljanje prenosnega plinovodnega omrežja
Na podlagi 40. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 – popr., 52/02-ZJA, 110/02-ZGO-1 in 50/03 – odl. US) in četrte alinee 9. člena uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanja prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 8/01 in 11/01) izdaja minister za okolje, prostor in energijo
P R A V I L N I K
o sistemskih obratovalnih navodilih za prenos zemeljskega plina in upravljanje prenosnega plinovodnega omrežja
1. Namen in predmet urejanja pravilnika
Ta pravilnik o sistemskih obratovalnih navodilih za prenos zemeljskega plina in upravljanje prenosnega plinovodnega omrežja (v nadaljevanju besedila: pravilnik) določa navodila za prenos zemeljskega plina in upravljanje prenosnega plinovodnega omrežja (v nadaljevanju besedila: prenosnega omrežja); ureja pravice, odgovornosti in naloge izvajalca gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja (v nadaljevanju besedila: izvajalec javnih služb), uporabnikov prenosnega omrežja (v nadaljevanju besedila: uporabniki) ter tretjih oseb, ki so kakorkoli vključene v prenos zemeljskega plina po prenosnem omrežju; opredeljuje prenosno omrežje, določajo načrtovanje, gradnjo in priključevanje na prenosno omrežje, ureja dostop do prenosnega omrežja; določa načine obratovanja ter tehnične pogoje za zagotavljanje zanesljivega, usklajenega in varnega obratovanja prenosnega omrežja.
Določila pravilnika veljajo za izvajalca javnih služb, dobavitelje plina, odjemalce in ostale uporabnike, ki so povezani s prenosnim omrežjem, ter tiste, ki načrtujejo, projektirajo, gradijo ter izvajajo vzdrževalna dela na prenosnem omrežju ali na drugih soodvisnih objektih.
Izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
-
alokacija je postopek razdelitve skupno izmerjenih količin plina v prevzemni in predajni točki, ali predajni točki za več uporabnikov;
-
dnevno količinsko odstopanje je razlika med prevzemom in predajo zemeljskega plina v ali iz prenosnega omrežja za potrebe uporabnika v obračunskem dnevu;
-
dnevna napoved je napoved prevzema količin zemeljskega plina v prenos za potrebe uporabnika znotraj obračunskega dneva z dinamiko po urah;
-
dovoljeno dnevno količinsko odstopanje je celotno ali delno dnevno odstopanje, ki je enako ali manjše od največjega dovoljenega odstopanja ob pogoju, da je kumulativno odstopanje znotraj obračunskega meseca manjše ali enako največjemu dovoljenemu;
-
infrastruktura prenosnega omrežja so objekti, naprave in omrežja za prenos zemeljskega plina;
-
izravnavanje je postopek količinske izravnave med prevzemom na prevzemnem mestu in predajo zemeljskega plina na predajnem mestu;
-
kumulativno odstopanje znotraj obračunskega dneva je razlika med prevzemom in predajo zemeljskega plina od začetka obračunskega dne do trenutka ugotavljanja odstopanja znotraj obračunskega dneva;
-
kumulativno odstopanje znotraj obračunskega meseca je razlika med prevzemom in predajo zemeljskega plina od prvega dneva meseca do dneva ugotavljanja odstopanja znotraj obračunskega meseca;
-
meja lastništva je točka na plinovodu, ki loči lastništvo posameznih plinovodov in s tem povezanih pravic ter obveznosti;
-
nadzorovani pas plinovoda je 100 m širok pas, na vsako stran od osi plinovoda, v katerem ima upravljalec plinovoda pravico nadzirati dejavnosti uporabnikov prostora in drugih oseb ter načrtovanje in graditev objektov;
-
nedovoljeno dnevno količinsko odstopanje je tisti del dnevnega odstopanja, ki je večji od največjega dovoljenega dnevnega odstopanja ob pogoju, da je kumulativno odstopanje znotraj obračunskega meseca manjše ali enako dovoljenemu kumulativnemu odstopanju;
-
notranja prenosna kapaciteta je razpoložljiva pretočnost plinovodnega omrežja v danem času;
-
odjem je prevzem zemeljskega plina za uporabnika na predajnem mestu za lastne potrebe ali za izvajanje distribucije preko distribucijskega plinovodnega omrežja;
-
odjemalec je pravna ali fizična oseba, na pogodbeni osnovi oskrbovana z zemeljskim plinom za lastno rabo in izvajalec distribucije zemeljskega plina;
-
obračunski dan "D" je časovno obdobje 24 zaporednih ur (od 8. ure zjutraj do 8. ure zjutraj naslednjega dne);
-
obračunski mesec "M" je časovno obdobje, ki se začne z uro pričetka prvega obračunskega dne v mesecu do ure pričetka prvega obračunskega dneva v naslednjem mesecu;
-
predajno mesto je mesto, na katerem izvajalec javnih služb preda uporabniku ali odjemalcu zemeljski plin za lastne potrebe ali za izvajanje distribucije preko distribucijskega plinovodnega omrežja;
-
predaja je trenutek prehoda nevarnosti naključnega uničenja stvari na predajnem mestu;
-
prenosna kapaciteta je razpoložljiva pretočnost plinovoda izražena v Sm3 zemeljskega plina na dan ali uro;
-
prevzem je postopek, s katerim izvajalec javnih služb na prevzemnem mestu prevzame za uporabnika v prenos pogodbeno dogovorjene količine zemeljskega plina;
-
prevzemno mesto je točka na prenosnem omrežju, v kateri izvajalec javnih služb na osnovi pogodbe z uporabnikom prevzame v prenos dogovorjene količine zemeljskega plina;
-
teden je časovno obdobje sedem zaporednih dni, ki se prične v ponedeljek ob 8. uri zjutraj in traja do naslednjega ponedeljka do 8. ure zjutraj;
-
vršna sistemska elektrarna je elektrarna, ki izvaja sistemsko storitev zagotavljanja potrebne vršne energije, ki jo mora upravljalec prenosnega elektoenergetskega omrežja zagotoviti v kratkotrajnih obdobjih dneva za pokrivanje kratkotrajnih višjih potreb po električni energiji;
-
zaplinjanje je zapolnitev plinovoda, postrojenj ali objektov z zemeljskim plinom.
3. Naloge izvajalca javnih služb
-
zagotavlja zanesljivo in varno obratovanje prenosnega omrežja,
-
zagotavlja neprekinjeno obratovanje, vodenje in upravljanje prenosnega omrežja s strokovno usposobljenimi in izkušenimi kadri v smislu dobrega gospodarja,
-
pripravlja, vodi, usklajuje in izvaja plan prenosa in tranzita zemeljskega plina,
-
zagotavlja sistemske storitve v skladu s tem pravilnikom,
-
zagotavlja usklajeno delovanje svojega prenosnega omrežja z drugimi prenosnimi plinovodnimi omrežji,
-
zagotavlja oskrbo zemeljskega plina tarifnim odjemalcem,
-
zagotavlja enakopraven dostop do prenosnega omrežja za dobavitelje upravičenih odjemalcev in upravičenim odjemalcem,
-
zagotavlja razvoj, načrtovanje in graditev prenosnega omrežja,
-
zagotavlja tekoče in investicijsko vzdrževanje prenosnega omrežja ter kontrolo v nadzorovanem pasu plinovoda,
-
odpravlja vse napake in motnje pri obratovanju,
-
organizira stalno službo za takojšnje posredovanje v zvezi z odpravljanjem motenj oziroma poškodb na prenosnem omrežju,
-
izdela letno poročilo o značilnostih delovanja in zasedenosti prenosnega omrežja,
-
informira posameznega tarifnega odjemalca skladno z uredbo o izvajanju gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 8/01 in 11/01) in uredbo o določitvi splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 10/03).
4. Zaupnost podatkov in informacij
Izvajalec javnih služb varuje podatke, ki jih dobi od uporabnikov, kot poslovno tajnost, kar pa ne more biti podlaga za zavrnitev dajanja podatkov agencijam in državnim organom skladno s predpisi, ki urejajo obveznost dajanja podatkov tem organom. Agencije in državni organi so podatke dolžni obravnavati kot poslovno tajnost.
II. DOSTOP DO PRENOSNEGA OMREŽJA
1. Dostop do prenosnega omrežja
Izvajalec javnih služb zagotavlja dostop do prenosnega omrežja vsem uporabnikom.
Uporabnik pridobi upravičenje dostopa do prenosnega omrežja s sklenitvijo pogodbe o dostopu do omrežja (v nadaljevanju besedila: pogodba o dostopu).
Postopek za koriščenje dostopa do prenosnega omrežja pričnejo upravičeni odjemalci, ali v njihovem imenu dobavitelj zemeljskega plina, z vložitvijo zahteve za dostop.
Uporabniki, ki želijo obstoječo pogodbo o dostopu podaljšati za naslednje koledarsko leto ali za daljše obdobje, morajo to storiti najkasneje do vključno 31. oktobra v tekočem letu, in sicer z vložitvijo zahteve za podaljšanje dostopa, ki je vsebinsko enaka zahtevi za dostop do prenosnega omrežja.
Pravočasno prispele zahteve se obravnavajo kot, da so prispele istočasno. Med te uporabnike izvajalec javnih služb, v sorazmerju z zahtevanimi količinami, razdeli proste prenosne zmogljivosti sistema, ki še niso zasedene s sklenjenimi pogodbami o dostopu.
Zahteve za dostop za obdobje, ki se konča najkasneje 31. decembra naslednjega leta, ki prispejo po preteku roka iz prvega odstavka tega člena, se obravnavajo po vrstnem redu prispetja zahtev do zasedenosti prenosnih zmogljivosti.
Nov uporabnik ali uporabnik, ki mu je pogodba o dostopu potekla, mora izvajalcu javnih služb zahtevo za dostop predložiti najmanj tri mesece pred želenim datumom začetka koriščenja le-tega. Zahteva za dostop se v odvisnosti od predvidenega obdobja in začetka koriščenja dostopa obravnava skladno s prvim in drugim odstavkom tega člena.
3. Obvestilo o dodelitvi dostopa
Izvajalec javnih služb mora o dodelitvi dostopa do prenosnega omrežja skladno s 23. členom uredbe o določitvi splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 10/03) pisno obvestiti vse uporabnike, ki so predložili zahtevo za dostop skladno z določili prejšnjega člena, najkasneje do 15. novembra tekočega leta za naslednje koledarsko leto. Hkrati z obvestilom izvajalec javnih služb pošlje uporabniku predlog pogodbe o dostopu s 15-dnevnim rokom za podpis.
Izvajalec javnih služb mora na osnovi podatkov, posredovanih v zahtevi za dostop preveriti pretočno – tlačne razmere v prenosnem omrežju in vlagatelja obvestiti o:
-
možnosti ali nezmožnosti zagotovitve dostopa,
-
dnevu možnega začetka koriščenja dostopa do prenosnega omrežja,
-
morebitnih potrebnih dograditvah in rekonstrukcijah prenosnega omrežja.
V primeru kakršnekoli spremembe tehničnih podatkov ali pogojev koriščenja dostopa s strani uporabnika, mora vlagatelj zahteve za dostop le-to pri izvajalcu javnih služb na novo vložiti.
Uporabniki morajo najmanj 30 dni pred začetkom koriščenja dostopa z izvajalcem javnih služb skleniti pogodbo o dostopu do omrežja, skladno z energetskim zakonom (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 – popr., 52/02-ZJA, 110/02-ZGO-1 in 50/03 – odl. US), uredbo o izvajanju gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 8/01 in 11/01) in uredbo o določitvi splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 10/03).
Ne glede na prejšnji odstavek tega člena, se lahko prenos zemeljskega plina prične izvajati v roku sedmih delovnih dni po sklenitvi pogodbe o dostopu, če lahko izvajalec javnih služb glede na obstoječe zmogljivosti zagotovi dostop do prenosnega omrežja brez kakršnihkoli rekonstrukcij ali dograditev obstoječega priključka ali odjemnega mesta.
Odjemalec, ki zemeljski plin uporablja za tehnološke namene in z napravami obratuje le določeno obdobje leta, lahko v primeru, če obstajajo proste kapacitete v sistemu, z izvajalcem javnih služb sklene pogodbo o dostopu za to obdobje, skladno z okvirnimi cenami in komercialnimi pogoji za uporabo prenosnega omrežja. Obdobje ne more biti krajše od treh mesecev, pri tem pa ima prednost odjemalec, ki želi skleniti pogodbo o dostopu za daljše časovno obdobje.
III. PRENOS ZEMELJSKEGA PLINA, VODENJE IN UPRAVLJANJE PRENOSNEGA OMREŽJA
1. Potek prenosnega omrežja
Prenosno omrežje, ki je v upravljanju izvajalca javnih služb, poteka od mejnih merilno-regulacijskih postaj, na katerih se zemeljski plin prevzema iz sosednjih prenosnih omrežij do vključno predajnih mest, na katerih se zemeljski plin predaja končnim odjemalcem oziroma v distribucijo po distribucijskih plinovodnih omrežjih.
Potek prenosnega omrežja opredeljuje Priloga 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
Izvajalec javnih služb je dolžan voditi popis infrastrukture prenosnega omrežja ter hraniti dokumentacijo o projektiranju in gradnji prenosnega omrežja.
2. Razvoj prenosnega omrežja
Izvajalec javnih služb izdela predloge za nadaljnji razvoj prenosnega omrežja skladno z določili uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 8/01 in 11/01) na podlagi:
-
analize izvajanja prenosa in upravljanja prenosnega omrežja;
-
značilnosti pretočnih in tlačnih obratovalnih parametrov;
-
dejanske zasedenosti prenosnega omrežja;
-
zanesljivosti obratovanja;
-
izdanih soglasij za priključitev;
3. Načrtovanje, graditev, obratovanje in vzdrževanje prenosnega plinovodnega omrežja
Pri projektiranju, gradnji, obratovanju, vzdrževanju in opustitvi plinovodnih objektov z delovnim tlakom nad 16 bar je potrebno upoštevati določbe pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02).
Pri projektiranju, gradnji, obratovanju, vzdrževanju in opustitvi plinovodnih objektov z delovnim tlakom do vključno 16 bar je potrebno upoštevati določbe pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02).
Izvajalec javnih služb lahko uporablja pri projektiranju, gradnji, obratovanju, vzdrževanju in opustitvi plinovodnih objektov tudi svoje interne smernice in predpise, ki vsebujejo vsaj minimalne zahteve predpisov o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov.
4. Nadzor in zavarovanje plinovoda
Potek plinovoda mora biti nadzemno označen z označevalnimi tablami, oznakami za nadzor trase plinovoda iz zraka ter opozorilnimi tablami.
Pri plinovodih z delovnim tlakom do vključno 16 barov so označene spremembe smeri osi plinovoda z označevalnimi tablami, na katerih morajo biti naslednje oznake:
-
odmik plinovoda od postavljenega stebrička.
Pri gradnji je treba plinovodno cev označiti s položitvijo opozorilnega traku z napisom "PLINOVOD" 0,50 m nad plinovodom.
Pri plinovodih z delovnim tlakom nad 16 bar je treba najmanj na vsakih 1000 m ravnega dela visokotlačnega plinovoda ter na vseh izrazitejših spremembah smeri osi plinovoda postaviti stebričke za vertikalno signalizacijo. Ti so praviloma postavljeni na razdalji najmanj 0,80 m desno od osi plinovodne cevi, gledano v smeri pretoka plina.
Pri križanjih kot so ceste, vodotoki, železniški tiri in podobno, je treba ne glede na delovni tlak na obeh straneh objekta, ki ga plinovod križa, praviloma postaviti označbe ali opozorilne table.
Izvajalec javnih služb mora za vsako novogradnjo plinovoda poskrbeti za izdelavo geodetskega načrta, ki se izdela kot topografsko-katastrski načrt in podatke vnesti v svoj zbirni kataster.
Pred začetkom projektiranja ali poseganja v prostor je dolžan projektant, izvajalec del ali investitor novogradnje pridobiti podatke o katastru plinovoda od izvajalca javnih služb.
Za zagotovitev varnosti plinovodov, naprav in objektov na plinovodih ter varnosti objektov, naprav in premoženja ter zdravje in življenje ljudi in živali v območju plinovodov, izdaja izvajalec javnih služb soglasja k nameravanim posegom tretjih oseb v nadzorovani pas plinovoda.
Na podlagi zahteve za izdajo soglasja za nameravane posege v območje plinovodov in predložene projektne dokumentacije, izvajalec javnih služb, upoštevajoč določila veljavnih tehničnih predpisov, v upravnem postopku odloči o zahtevi za izdajo soglasja.
Na podlagi pravnomočnega soglasja iz prejšnjega člena se lahko poseg v nadzorovanem pasu plinovoda izvede skladno s 13. členom tega pravilnika in v skladu s predpisi o graditvi objektov.
Tretje osebe po opravljenem posegu v nadzorovanem pasu plinovoda in pred izdajo izjave o izpolnjenih pogojih iz soglasja, predajo izvajalcu javnih služb geodetski načrt novozgrajenega objekta z vrisanim plinovodom.
5. Postopek priključitve novozgrajenega plinovoda na prenosno omrežje
Novozgrajeni energetski objekti, naprave, napeljave in plinovodi, ki se jih priključuje na prenosno omrežje, morajo izpolnjevati predpisane tehnične normative in druge pogoje za zagotavljanje njihovega nemotenega ter varnega delovanja v povezavi s prenosnim omrežjem.
Novozgrajeni plinovod oziroma objekt, ki postane del prenosnega omrežja, mora biti zgrajen po enakih ali primerljivih tehničnih normativih kot del prenosnega omrežja, na katerega se priključi in za katerega je bilo izdano uporabno dovoljenje.
Skladnost investicijskega vzdrževanja ali rekonstrukcije plinovoda ali objekta, z veljavno zakonodajo in tehničnimi predpisi, dokaže izvajalec javnih služb s projektno dokumentacijo in dokazilom o zanesljivosti plinovoda ali objekta.
6. Merjenje pretoka in količin zemeljskega plina
Izvajalec javnih služb mora zagotoviti meritve pretoka in količin zemeljskega plina iz prenosnega omrežja na vseh predajnih mestih, ki so v njegovi lasti.
Izvajalec javnih služb in uporabnik sta se dolžna pismeno dogovoriti o izvedbi meritev pretoka in količin zemeljskega plina na tistih predajnih mestih, v postajah ali na instalacijah, ki niso v lasti izvajalca javnih služb.
Izvajalec javnih služb mora zagotoviti meritve pretoka, količin in po potrebi ostalih parametrov zemeljskega plina na vseh priključitvah prenosnega omrežja na druga prenosna omrežja, če tega po predhodnem dogovoru ne zagotovi upravljalec drugega prenosnega omrežja.