TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora v 15 (petnajstih) dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške odgovora na revizijo v znesku 1.076,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Tožena stranka je z dopisom z dne 21. 1. 1998 pri tožnikih ustvarila vtis, da bo napako prostovoljno odpravila in da se zato na pravilo o prekluzivnem roku iz 645. člena ZOR ne more sklicevati.

Kadar se naročnik in izvajalec ne dogovorita za odpravo napake, ampak izvajalec le pristopi k odpravljanju napak, ni mogoče šteti, da je bil sklenjen dogovor. Vendar pa tudi v tem primeru možnost uveljavljanja pravic iz naslova odgovornosti za napake ne more biti časovno neomejena. Zato v obravnavanem primeru, ko ne gre za terjatev iz gospodarske pogodbe, velja splošni petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR.

Kadar izvajalec začne odpravljati napako in daje vtis, da jo bo prostovoljno odpravil, zastaranje terjatve naročnika iz naslova odgovornosti za napake začne teči, ko izvajalec naročniku nedvoumno sporoči, da napake ne bo odpravil ali ko je to jasno razvidno iz konkludentnega ravnanja izvajalca.