TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 29 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 57/12 in 109/12) je v neskladju z Ustavo. Točka 1 izreka se izvrši na način, določen v 25. točki obrazložitve. Poslovnik Državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13) ni v neskladju z Ustavo.

Prostorski akti, ki določajo namensko rabo prostora, kamor se uvrščajo tudi sklepi o dopustni manjši širitvi območja stavbnih zemljišč iz 29. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju, določajo okvire za politiko poseganja v prostor in pomenijo izhodišče za izvedbeno prostorsko načrtovanje. Z načrtovanjem posegov v prostor vplivajo na posamezne dele okolja. Ustavno sodišče jih zato šteje za načrte in programe v zvezi z okoljem iz 7. člena Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (t. i. Aarhuška konvencija). Iz 7. člena Aarhuške konvencije izhaja dolžnost pogodbenice, da zagotovi pregledno in pravično udeležbo javnosti pri pripravi načrtov in programov v zvezi z okoljem. Aarhuška konvencija zavezuje Republiko Slovenijo, zato bi moral zakonodajalec v zakonu, ki je pravna podlaga za izdajo načrtov in programov v zvezi z okoljem, določiti postopkovna pravila za učinkovito vključitev javnosti v pripravo teh aktov. Ker 29. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju tega ne določa, je v neskladju s 7. členom Aarhuške konvencije in posledično z drugim odstavkom 153. člena Ustave. Določbe Aarhuške konvencije o sodelovanju javnosti ne zavezujejo zakonodajalca pri urejanju zakonodajnega postopka. Poslovnik Državnega zbora zato ni v neskladju z Aarhuško konvencijo in posledično ni v neskladju z drugim odstavkom 153. člena Ustave.