TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1890/2010 z dne 25. 8. 2010 se razveljavi in zadeva se vrne temu sodišču v novo odločanje. Pritožnica sama nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

Ustavno sodišče poudarja pomen pravice do izjave v vseh sodnih postopkih, pri čemer pri opredeljevanju njene vsebine upošteva posebnosti posameznih postopkov. Zaradi posebnosti zemljiškoknjižnega postopka, ki se po eni strani odražajo v potrebi po pospešenem odločanju zemljiškoknjižnega sodišča, po drugi strani pa v načelu formalnosti tega postopka, v skladu s katerim sodišče presoja le, ali so izpolnjeni določeni formalni pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo, je ustavno sprejemljiva ureditev, ki zemljiškoknjižnemu sodišču omogoča, da nasprotnega udeleženca o zemljiškoknjižnem postopku praviloma ne seznani takoj, ampak šele po sprejetju odločitve. Udeleženčeva pravica do izjave bo namreč praviloma kljub temu v zadostni meri varovana. Kajti nasprotni udeleženec se ima še vedno možnost izjaviti o zadevi v celotnem obsegu s tem, ko lahko zoper takšno odločitev vloži ugovor kot posebno nedevolutivno pravno sredstvo, o katerem še vedno odloča sodišče prve stopnje. Pritožnici v obravnavani zemljiškoknjižni zadevi ni bila zagotovljena možnost izjave v nobeni fazi zemljiškoknjižnega postopka. S postopkom je bila seznanjena šele po njegovem pravnomočnem zaključku, to je z vročitvijo sklepa pritožbenega sodišča. Zato je bilo z izpodbijano odločitvijo pritožbenega sodišča, s katero je to sodišče spremenilo odločitev sodišča prve stopnje v škodo pritožnice le na podlagi navedb predlagateljice zemljiškoknjižnega postopka, ne da bi se ukvarjalo z vprašanjem, ali je bila pritožnici dana možnost izjave o relevantnih vidikih zadeve in s tem možnost, da vpliva na odločitev sodišča, nedopustno poseženo v pritožničino pravico do izjave. Pravica do izjave iz 22. člena Ustave namreč ni le sredstvo za čim bolj popolno razjasnitev spornih dejanskih vprašanj, pač pa zagotavlja stranki (kot izraz spoštovanja človekove osebnosti in zahteve po enakopravni obravnavi strank v postopku pred sodiščem) tudi možnost vplivati na pravno presojo sodišča v zadevi, ki posega v njene pravice oziroma interese.