TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 569/2017 z dne 22. 5. 2018 in sodbo Okrajnega sodišča v Sežani št. P 58/2016 z dne 8. 3. 2017 v delu, v katerem se nanašata na Luciana Bettia (prvi, drugi in peti odstavek I. točke izreka in II. točka izreka sodbe prve stopnje ter sodba druge stopnje, ki jo v tem delu potrjuje), se zavrne.

Pravica do kontradiktornega postopka se ne izčrpa s pravico stranke do izjave. Sodišče se je dolžno opredeliti do tistih navedb stranke, ki so za odločitev lahko bistvenega pomena in so dopustne.   V odškodninskem sporu zaradi dejanja toženca, oprtega na domnevno protiustaven ali nezakonit občinski predpis, exceptio illegalis pomeni, da se mora sodišče, ki odloča o odškodninski predpostavki protipravnosti, opredeliti do dopustnih trditev stranke o protiustavnosti ali nezakonitosti občinskega predpisa, ki niso očitno neutemeljene, ali pa razumno obrazložiti, zakaj te v okoliščinah primera niso pravno upoštevne. Sodišče prve stopnje se do upoštevnih trditev pritožnika v zvezi s tem sploh ni opredelilo, za to opustitev pa ni podalo nobenega razloga.    Tudi če sodišče prve stopnje ne poda obrazloženega odgovora na stališča pritožnika, ki jih ni mogoče šteti za vnaprej neupoštevna in očitno neutemeljena, to še ne pomeni, da je v postopku kot celoti bila prekršena pritožnikova človekova pravica iz 22. člena Ustave. Obrazložitev sodišča prve in druge stopnje je treba brati skupaj kot celoto. Višje sodišče je glede pritožnika izključilo protipravnost odklopa pitne vode na podlagi samostojnega nosilnega stališča, da dobavitelj pitne vode, ki prekine njeno dobavo, ne more ravnati protipravno v razmerju do osebe, ki z dobaviteljem ni v pogodbenem razmerju za dobavo pitne vode. Zato Višjemu sodišču ni mogoče očitati, da se glede pritožnika ni opredelilo do vprašanja morebitne protiustavnosti občinskega odloka. Taka opredelitev namreč ni potrebna, ko je treba strankin zahtevek zavrniti že iz drugega razloga.