TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške tega postopka.

Posojila družbenikov družbi se štejejo za premoženje družbe le v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave, zato 498. člen ZGD-1 v obravnavani zadevi, ki ni postopek zaradi insolventnosti, ni uporabljiv. Tako je znašal tožničin celotni kapital (AOP 56) –20.605,30 EUR. Tožnici kot družbi z omejeno odgovornostjo je na dan 31. 12. 2019 zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica vpisanega osnovnega kapitala, zaradi česar je „podjetje v težavah“ v skladu z (a) podtočko 18. točke 2. člena Uredbe 651/2014.

Začasni okvir glede na svoj namen in vsebino, glede na pravno teorijo, sodno prakso Sodišča EU in Splošnega sodišča nima zavezujočega učinka za države članice in se v državah članicah ne uporablja neposredno. Začasni okvir posamezni državi članici ne nalaga nobenih obveznosti v smislu, da bi morala zakonsko urediti in zagotoviti državno pomoč, temveč ji zgolj sporoča, katero državno pomoč bo Komisija štela za združljivo z notranjim trgom, če se bo zanjo odločila, in pod katerimi pogoji.

Iz 109. do 112. člena ZIUOPDVE je razvidno, da RS ni implementirala izjeme „podjetja v težavah“ za mikro in mala podjetja v slovenski pravni red, zato se ta izjema v RS ne uporablja. To pomeni, da morajo pogoj iz tretje alineje prvega odstavka 109. člena ZIUOPDVE, da niso „podjetja v težavah“ izpolnjevati tudi mikro in mala podjetja.

113. člena ZIUOPDVE je treba razlagati tako, da zgolj tisti pogoji, za katere so se države članice odločile, da jih bodo predpisale v nacionalni zakonodaji, se izvajajo v skladu z navedenima točkama Začasnega okvira. Z obravnavano določbo pa ni mogoče širiti zakonsko predpisanih pogojev za dodelitev te državne pomoči, zato določbe 113. člena ZIUOPDVE ni mogoče razlagati, češ da mora RS med prejemnike državne pomoči vključiti tudi mikro in mala podjetja, ki so v težavah.