TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Sodišče prve stopnje je utemeljilo sklep o začetku postopka osebnega stečaja na domnevi insolventnosti dolžnika iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, ki določa, da če dolžnik izjavi, da z upnikovim predlogom za začetek postopka soglaša, ali če v 15 dneh po prejemu ne vloži niti ugovora iz drugega odstavka tega člena niti zahteve iz prvega odstavka 236. člena tega zakona, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen. Domneva insolventnosti iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP je torej izpodbojna, kar pomeni, da ima dolžnik v primeru, če ni pravočasno ugovarjal proti predlogu upnika za začetek postopka osebnega stečaja in če sodišče pred izdajo sklepa o začetku postopka ni opravilo druge presoje insolventnosti dolžnika v smislu četrtega odstavka 383. člena ZFPPIPP, možnost s pritožbo zoper sklep dokazati, da ni insolventen.

Sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu upnika, da pozove stečajnega dolžnika, da predloži popis svojega premoženja in prejemkov skladno s 384. členom ZFPPIPP, vendar je imel dolžnik možnost, da v pritožbi zoper sklep navede premoženje in vrednost tega, ter s tem utemelji svoje nasprotovanje postopku osebnega stečaja, česar pa ni storil. Iz podatkov spisa tudi ne izhaja, da je dal sodišču poročilo o stanju svojega premoženja. Smiselno se v pritožbi sklicuje le na svoj poslovni delež v podjetju, katerega pa ni imenoval, niti ni navedel vrednosti poslovnega deleža. Trdi le, da podjetje normalno posluje. Pritožbeno sodišče zgolj na podlagi te trditve dolžnika ne more slediti njegovemu predlogu, da naj upošteva, da pravna oseba posluje normalno in da na podlagi tega dejstva zavrne kot neutemeljene upnikove trditve o insolventnosti dolžnika kot njenega lastnika. Drugih trditev v zvezi s svojimi prihodki ali premoženjem dolžnik v pritožbi prav tako ni navedel. S tem pa se izkaže, da s pritožbo ni uspel izpodbiti domneve insolventnosti kot pogoja za začetek postopka osebnega stečaja.