Uredba o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo

2434. Uredba o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo

Na podlagi sedmega odstavka 4. člena in tretjega odstavka 5. člena ter za izvrševanje 6. člena Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo

(vsebina uredbe)

Ta uredba določa način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev in ovrednotenja meril za dodelitev investicijskih spodbud (v nadaljnjem besedilu: spodbuda) ter način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za strateško investicijo.

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

začetek izvajanja investicije pomeni začetek gradbenih del v okviru investicije ali prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali vsako drugo zavezo, zaradi katere investicije ni več mogoče preklicati, če se ta začne pred začetkom gradbenih del. Nakup zemljišča in pripravljalna dela (na primer pridobivanje dovoljenj, opravljanje predhodnih študij izvedljivosti) se ne štejejo za začetek izvajanja investicije;

opredmetena sredstva so zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;

neopredmetena sredstva so sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike (na primer patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina);

intenzivnost spodbude je znesek spodbude, izražen kot odstotek upravičenih stroškov;

bruto ekvivalent nepovratnih sredstev pomeni znesek subvencije, predan prejemniku spodbude v obliki nepovratnih sredstev pred vsakim odbitkom davkov ali drugih dajatev.

(vrednost investicije)

Za ugotavljanje vrednosti investicijese uporabijo podatki o upravičenih in neupravičenih stroških naložb v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva brez davka na dodano vrednost ter drugih davkov in dajatev.

(upravičeni stroški)

Pri velikih gospodarskih družbah se kot upravičeni stroški naložb v osnovna sredstva priznajo stroški nakupa novih osnovnih sredstev.

Stroški, povezani z zakupom opredmetenih osnovnih sredstev, ki mora biti izveden po tržnih pogojih, se lahko kot upravičeni stroški upoštevajo:

pri zemljiščih in stavbah, če je zakupna pogodba za velike gospodarske družbe sklenjena najmanj za pet let oziroma za male in srednje velike gospodarske družbe najmanj za tri leta po predvidenem dnevu zaključka investicije,

pri obratih ali strojih, če je zakup izveden v obliki finančnega zakupa in zakupna pogodba vsebuje določbe o obveznem nakupu sredstev po izteku zakupa.

Pri spodbudah, ki so dodeljene velikim gospodarskim družbam za bistveno spremembo v proizvodnem procesu, morajo upravičeni stroški presegati znesek amortizacije sredstev, povezanih z dejavnostjo, ki naj bi se posodobila, v zadnjih treh poslovnih letih.

Pri spodbudah, dodeljenih za diverzifikacijo obstoječe gospodarske družbe, morajo upravičeni stroški za vsaj 200 odstotkov presegati knjigovodsko vrednost sredstev, ki se vnovič uporabijo, kot je bila evidentirana v poslovnem letu pred začetkom del.

Neopredmetena osnovna sredstva se kot upravičen strošek investicije upoštevajo pod naslednjimi pogoji:

da se uporabljajo izključno v gospodarski družbi, ki je prejemnica spodbude,

da se lahko amortizirajo,

da so pridobljena pod tržnimi pogoji od tretje osebe, ki ni povezana z investitorjem ali prejemnikom spodbude in

da so vključena v osnovna sredstva gospodarske družbe in vezana na investicijo, za katero je dodeljena spodbuda najmanj pet let, pri mali ali srednje veliki gospodarski družbi pa najmanj tri leta od dneva zaključka investicije.

Pri velikih gospodarskih družbah lahko upravičeni stroški investicij v neopredmetena osnovna sredstva znašajo največ 50 odstotkov celotnih upravičenih stroškov investicije.

Za opredelitev povezanih gospodarskih družb se uporablja 3. člen Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (UL L št. 156 z dne 20. 6. 2017, str. 1).

(razvojno-raziskovalna dejavnost)

Kot razvojno-raziskovalna dejavnost se šteje dejavnost, ki jo izvaja gospodarska družba ali zaključena organizacijska enota, katere osnovna dejavnost so raziskave in razvoj.

Investicija v razvojno-raziskovalno dejavnost mora v celoti spadati v dejavnost industrijskih raziskav ali razvoj prototipov za tržno uporabo.

Gospodarske družbe, katerih osnovna dejavnost niso raziskave in razvoj, morajo voditi razvojno-raziskovalno enoto, ki je organizacijsko opredeljena v aktu o sistemizaciji delovnih mest.

(nova delovna mesta)

Nova delovna mesta se ugotavljajo kot neto povečanje števila zaposlenih v prejemniku spodbude ali nosilcu strateške investicije v primerjavi s povprečjem zadnjih dvanajstih mesecev pred oddajo vloge.

(dodana vrednost na zaposlenega)

Za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogoja, da je dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi dve leti po zaključku investicije višja od dodane vrednosti na zaposlenega v gospodarski družbi v poslovnem letu pred letom oddaje vloge, se primerja predvidena dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi za drugo poslovno leto, ki sledi letu, ko je investicija zaključena, z doseženo dodano vrednostjo na zaposlenega v gospodarski družbi v poslovnem letu pred letom oddaje vloge.

Za ugotavljanje povišanja dodane vrednosti v gospodarski družbi dve leti po zaključku investicije glede na dodano vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi v poslovnem letu pred letom oddaje vloge se primerja dosežena dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi za drugo poslovno leto, ki sledi letu, ko je investicija zaključena, z doseženo dodano vrednostjo na zaposlenega v gospodarski družbi v poslovnem letu pred letom oddaje vloge.

Za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogoja, da je dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi dve leti po zaključku investicije višja od povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v dejavnosti v Republiki Sloveniji, v katero se gospodarska družba uvršča, se primerja predvidena dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi za drugo poslovno leto, ki sledi letu, ko je investicija zaključena, s povprečno dodano vrednostjo na zaposlenega v dejavnosti v Republiki Sloveniji, v katero se gospodarska družba uvršča, na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v dejavnosti na ravni štirimestne številčne šifre klasifikacije gospodarske dejavnosti NACE Revizija 2, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L št. 393 z dne 30. 12. 2006, str.1), zadnjič spremenjeni z Uredbo (EU) 2019/1243 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prilagoditvi več zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 198 z dne 25. 7. 2019, str. 241).

Za ugotavljanje višje dodane vrednosti na zaposlenega v gospodarski družbi dve leti po zaključku investicije glede na povprečno dodano vrednost na zaposlenega v dejavnosti v Republiki Sloveniji, v katero se gospodarska družba uvršča, se primerja dosežena dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi za drugo poslovno leto, ki sledi letu, ko je investicija zaključena, z zadnjim razpoložljivim podatkom o povprečni dodani vrednosti na zaposlenega v dejavnosti v Republiki Sloveniji, v katero se gospodarska družba uvršča.