Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz...

1780. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije

Na podlagi devetega odstavka 64.n člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo in 70/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije

1. člen

(vsebina uredbe)

(1)

Ta uredba določa:

-

vrste energetskih tehnologij proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: proizvodne naprave OVE), ki lahko prejemajo podpore,

-

razvrstitev proizvodnih naprav OVE, ki lahko prejemajo podpore po tej uredbi, v velikostne razrede,

-

podrobnejšo opredelitev podpor,

-

način določanja referenčnih stroškov proizvodnje električne energije iz OVE,

-

način določanja cen za zagotovljeni odkup električne energije, proizvedene v proizvodnih napravah OVE,

-

način določanja višine podpor, ki se izvajajo kot finančna pomoč za tekoče poslovanje proizvodnih naprav OVE,

-

pogoje za pridobitev podpore,

-

način pridobitve podpore,

-

način prejemanja podpor ter druga vprašanja, povezana s podporami električni energiji, proizvedeni iz OVE.

(2)

Na podlagi te uredbe se lahko dodelijo podpore električni energiji, proizvedeni iz OVE v proizvodnih napravah OVE, pri katerih nazivna električna moč proizvodne naprave ne presega 125 MW.

(3)

Če se električna energija proizvaja v kombiniranih ali hibridnih proizvodnih napravah, se lahko električni energiji, proizvedeni iz OVE, dodelijo podpore po tej uredbi, če del nazivne električne moči, ki odpade na proizvodnjo električne energije iz OVE, ne presega nazivne električne moči 125 MW.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen kot v Energetskem zakonu, poleg tega pa imajo še naslednji pomen:

-

bioplin je mešanica ogljikovega dioksida, metana in drugih plinov v sledeh, ki nastajajo pri nadzorovani anaerobni razgradnji goriv biološkega izvora iz priloge V;

-

biološko razgradljivi odpadki so anaerobno ali aerobno razgradljivi odpadki;

-

bruto proizvedena električna energija proizvodne naprave je proizvodnja električne energije v obdobju poročanja, merjena na sponkah generatorja ali sponkah drugih sklopov za pretvarjanje drugih vrst energije v električno energijo. Električna energija, porabljena za obratovanje same naprave, se ne odšteje od bruto proizvedene električne energije;

-

enočrtna shema je shema proizvodne naprave, ki povezuje večfazne povezave z eno črto;

-

fosilno gorivo je gorivo, ki je pridobljeno iz rudninskih zalog, ne glede na to, ali se uporabi v prvotni sestavi ali predelano;

-

hibridna proizvodna naprava je proizvodna naprava, ki uporablja kombinacijo različnih tehnologij za pretvorbo ene ali več vrst primarne energije v električno energijo;

-

kombinirana proizvodna naprava je proizvodna naprava, ki poleg energentov fosilnega izvora uporablja tudi obnovljive vire energije;

-

koristna izraba toplote je toplota, ki bi se, če je ne bi izkoriščali iz proizvodne naprave OVE za zadovoljitev ekonomsko opravičljivega povpraševanja po ogrevanju, hlajenju ali tehnologiji, zagotavljala z drugimi viri. Ekonomsko opravičljivo povpraševanje pa je povpraševanje, ki ne presega potreb po ogrevanju, hladu ali tehnologiji;

-

lastna raba proizvodne naprave je električna energija, porabljena za obratovanje same proizvodne naprave, za pogon napajalnih črpalk, kompresorjev, mlinov, gorilnikov, čistilne naprave in drugih podobnih naprav, ki so nujne za delovanje proizvodne naprave;

-

lastni odjem je neto proizvedena električna energija, ki se skupaj z energijo, dovedeno iz omrežja, porabi na kraju samem za druge namene kakor za lastno rabo proizvodne naprave;

-

nazivna električna moč naprave s soproizvodnjo električne energije in koristne toplote je najvišja trajna neto električna moč naprave v proizvodnji, ko proizvodna naprava ne izpušča v okolje neizrabljene odpadne toplote (toplota dimnih plinov, sevalne izgube in druge toplotne izgube, povezane z normalnim delovanjem proizvodne naprave, se ne štejejo kot neizrabljena odpadna toplota);

-

nazivna moč proizvodne naprave je najvišja trajna neto električna, mehanska oziroma toplotna moč, s katero lahko naprava brez časovnih omejitev normalno obratuje. Nazivno moč določa proizvajalec naprave ali je določena s prevzemnimi meritvami naprave po dokončani gradnji. Pri nazivni električni moči proizvodne naprave se upošteva neto električna moč. Pri proizvodnih napravah na lesno biomaso se upošteva nazivna električna moč naprave s soproizvodnjo električne energije in koristne toplote;

-

neto proizvedena električna energija proizvodne naprave je proizvodnja električne energije v obdobju poročanja, merjena na izstopu iz proizvodne naprave, ne glede na to, ali gre za lastni odjem ali električno energijo, oddano v javno omrežje. Pri neto proizvedeni električni energiji se lastna raba proizvodne naprave odšteje od proizvedene električne energije na sponkah generatorjev ali sponkah drugih sklopov za pretvarjanje drugih vrst energije v električno energijo;

-

nova proizvodna naprava je proizvodna naprava OVE, ki še ni bila vključena v sistem podpor po tej uredbi in od njene priključitve na omrežje do vložitve popolne vloge za dodelitev podpore ni preteklo več kot eno leto;

-

obdobje poročanja je obdobje obratovanja proizvodne naprave OVE, v katerem se ugotavlja proizvedena količina električne energije iz OVE, za katero so prejeta potrdila o izvoru. Obdobje poročanja za proizvodne naprave OVE, ki prejemajo podpore po tej uredbi, je eno leto;

-

osnovni energent je osnovno gorivo, ki ustreza opredelitvi obnovljivih virov energije in ga proizvodna naprava OVE uporablja. Drugo gorivo, predvsem fosilnega izvora, se lahko uporablja le omejeno ob zagonu naprave oziroma za podporo delovanju. Električna energija, ki ustreza deležu drugega goriva fosilnega izvora, se ne šteje za energijo, proizvedeno iz OVE;

-

prejemnik podpore je imetnik odločbe o dodelitvi podpore, ki na podlagi pogodbe o zagotavljanju podpore prejema za proizvedeno električno energijo podporo po tej uredbi;

-

pretežno nova proizvodna naprava je proizvodna naprava OVE, pri kateri od začetka proizvodnje električne energije do vložitve vloge za upravičenost do podpore ni minilo več kot 15 let;

-

proizvedena električna energija, oddana v javno omrežje, je neto proizvedena električna energija, ki je oddana v javno omrežje na ustreznem prevzemno-predajnem mestu;

-

proizvodna naprava je sklop opreme in napeljav, ki pretvarja druge vrste energije v električno energijo in lahko samostojno obratuje. Če je proizvodna naprava sestavljena iz več omenjenih sklopov in če je odjem proizvedene električne energije skupen za vse sklope, se taki sklopi štejejo za eno proizvodno napravo. O tem, kaj se šteje za proizvodno napravo, ob nejasnostih, upoštevajoč tehnično dokumentacijo, zaporedje gradnje in obratovanje proizvodne naprave, odloči Agencija za energijo pri izdaji deklaracije za proizvodno napravo ali odločbe o dodelitvi podpore;

-

referenčna tržna cena energije je napoved cene električne energije in drugih energentov na energetskem trgu, ki jo na podlagi dvanajstega odstavka 64.n člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 70/08) objavlja Agencija za energijo;

-

sosežig je kurjenje več vrst goriva v isti proizvodni napravi istočasno, in sicer goriva fosilnega izvora in lesne biomase. Po tej uredbi sta dve vrsti proizvodnih naprav s sosežigom, in sicer sosežig, pri katerem delež lesne biomase ne preseže 5% celotne energije, dovedene z gorivom, ter sosežig v proizvodnih napravah, pri katerih je delež lesne biomase večji od 5%. Za prvo vrsto sosežiga se šteje, da proizvodnih naprav, ki uporabljajo fosilne energente, zaradi sosežiga lesne biomase ni treba obnoviti in niso potrebna večja dodatna vlaganja;

-

substrat so biološko razgradljive snovi za pridobivanje bioplina v anaerobnem procesu;

-

subvencije so vse prejete pomoči, ki jih prosilci pridobijo iz javnofinančnih sredstev in kot so opredeljene v prvi in tretji alinei 2. člena Zakona o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04);

-

upravičenec do podpore je proizvajalec električne energije v proizvodni napravi OVE, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev podpore.

3. člen

(energetske tehnologije proizvodnih naprav OVE)

(1)

Določbe te uredbe se nanašajo na proizvodne naprave OVE z energetskimi tehnologijami, ki izkoriščajo naslednje obnovljive vire energije:

a)

energetski potencial vodotokov,

b)

vetrno energijo, ki se izkorišča v proizvodnih napravah na kopnem,

c)

sončno energijo, ki se izkorišča v proizvodnih napravah s fotovoltaiko,

d)

geotermalno energijo,

e)

energijo, pridobljeno iz biomase, opredeljene v točkah A 1, A 2, in A 3 priloge V, ki je sestavni del te uredbe,

f)

energijo, pridobljeno iz bioplina, ki izvira iz biomase, opredeljene v točkah B 1, B 2, ter biološko razgradljivih odpadkov, opredeljenih v točkah C 1 in C 2 priloge V, ki je sestavni del te uredbe,

g)

energijo, pridobljeno iz odlagališčnega plina,

h)

energijo, pridobljeno iz plina, ki izvira iz blata čistilnih naprav odpadnih voda iz točke C 3 priloge V, ki je sestavni del te uredbe,

i)

energijo, pridobljeno iz biološko razgradljivih odpadkov iz točk C 1, C 2, C 3 in C 4 priloge V, ki je sestavni del te uredbe.

3.a člen

(energetske tehnologije proizvodnih naprav OVE, ki se obravnavajo za vsak primer posebej)

(1)

Ne glede na prejšnji člen so do podpor lahko upravičene tudi proizvodne naprave OVE, ki uporabljajo druge vire, ki ustrezajo opredelitvi obnovljivih virov energije iz Energetskega zakona in niso zajeti s prejšnjim členom, pri čemer o dodelitvi podpore odloča Agencija za energijo na podlagi podatkov iz vloge za vsak primer posebej.

(2)

Agencija za energijo v skladu z metodologijo iz 25. člena te uredbe objavi, kateri podatki so potrebni za vlogo za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore za primere, ki se obravnavajo posebej.

(3)

Proizvodne naprave OVE iz prvega odstavka tega člena niso upravičene do podpor, če referenčni stroški proizvodnje električne energije v proizvodni napravi presegajo referenčne stroške iz točke 3.1. Priloge I., ki veljajo za leto, v katerem proizvodna naprava prične z obratovanjem.

(4)

Za proizvodne naprave OVE, ki se obravnavajo kot vsak primer posebej, se izdajajo odločbe o dodelitvi podpore, dokler skupna nazivna električna moč teh proizvodnih naprav na leto ne doseže 2 MW.

(5)

Proizvodna naprava OVE, ki proizvaja električno energijo iz pogonskih biogoriv, ali drugih tekočih biogoriv in ki se obravnava kot primer posebej, je upravičena do podpor, če:

-

izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka tega člena,

-

ni presežena skupna nazivna moč iz četrtega odstavka tega člena in

-

dokaže, da uporabljeno gorivo izpolnjuje trajnostna merila za pogonska biogoriva ali druga tekoča biogoriva, ki jih določa Priloga VI, ki je sestavni del te uredbe, ter da proizvodna naprava v obdobju poročanja oziroma v enem letu dosega vsaj 70% celotnega izkoristka pretvorbe energije, dovedene s tekočimi biogorivi ali pogonskimi biogorivi, v električno energijo in/ali mehansko energijo in koristno toploto.

3.b člen

(določanje vrstnega reda za odločanje o podporah v primeru letnih omejitev obsega podpor)

Če prejme Agencija za energijo več vlog za odločbo o dodelitvi podpore za proizvodne naprave OVE, izdaja odločbe o dodelitvi podpore do izpolnitve letne omejitve nazivne električne moči za proizvodne naprave OVE po vrstnem redu, kot so bile vložene popolne vloge.

4. člen

(velikostni razredi proizvodnih naprav OVE)

Glede na nazivno električno moč se proizvodne naprave OVE po tej uredbi delijo na te velikostne razrede:

1.

mikro: nazivne električne moči manjše od 50 kW,

2.

male: nazivne električne moči manjše od 1 MW,

3.

srednje: nazivne električne moči od 1 MW do vključno 10 MW,

4.

velike: nazivne električne moči nad 10 MW do vključno 125 MW,

5.

proizvodne naprave OVE nazivne električne moči 125 MW in več.

5. člen

(opredelitev podpor)

(1)

Podpore so finančna pomoč proizvodnji električne energije v proizvodnih napravah OVE, če stroški proizvodnje te električne energije presegajo ceno, ki jo je za zanjo mogoče doseči na trgu z električno energijo.

(2)

Podpore električni energiji iz proizvodnih naprav OVE so:

-

zagotovljeni odkup električne energije (v nadaljnjem besedilu: zagotovljeni odkup). Na podlagi te podpore center za podpore ne glede na ceno električne energije na trgu odkupi vso prevzeto neto proizvedeno električno energijo, za katero je proizvodna naprava OVE prejela potrdila o izvoru, po zagotovljenih cenah električne energije, določenih s to uredbo;

-

finančna pomoč za tekoče poslovanje (v nadaljnjem besedilu: obratovalna podpora). Ta podpora se dodeli neto proizvedeni električni energiji, za katero je prejeto potrdilo o izvoru in ki jo proizvajalci električne energije iz OVE prodajo sami na trgu ali jo porabijo kot lastni odjem, pod pogojem, da so stroški proizvodnje te energije višji od cene, ki jo je za to električno energijo mogoče doseči na trgu z električno energijo.

(3)

Na način iz prve alinee prejšnjega odstavka lahko prejemajo podpore proizvodne naprave OVE z nazivno električno močjo do 5 MW. Za te proizvodne naprave med trajanjem pogodbe o zagotovljenem odkupu center za podpore uredi prijavo obratovalne napovedi ter izravnavo razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo, vključno z bilančno pripadnostjo.

(4)

Proizvodne naprave OVE s sosežigom lesne biomase niso upravičene do zagotovljenega odkupa po prejšnjem odstavku ne glede na velikostni razred proizvodne naprave.

(5)

Proizvodne naprave OVE z nazivno električno močjo do 5 MW se lahko odločijo, da namesto zagotovljenega odkupa samostojno prodajajo električno energijo na trgu in prejemajo podporo kot obratovalno podporo po drugi alinei drugega odstavka tega člena, pri čemer si morajo same urediti prijavo obratovalne napovedi ter izravnavo razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo, vključno z bilančno pripadnostjo.

(6)

Proizvodne naprave OVE z nazivno močjo 5 MW in več lahko prejemajo podpore le po drugi alinei drugega odstavka tega člena.

(7)

Trajanje zagotavljanja podpor je določeno v odločbi o dodelitvi podpore.

(8)

Podpore proizvodni napravi OVE se izplačujejo za neto proizvedeno električno energijo.

(9)

Upravičenci do podpore, ki lahko izbirajo način zagotavljanja podpore, sporočijo svojo odločitev o načinu zagotavljanja podpor v vlogi za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore, poslani Agenciji za energijo.

6. člen

(referenčni stroški proizvodnje električne energije iz OVE)

(1)

Referenčni stroški proizvodnje električne energije v proizvodnih napravah OVE so indikativni stroški proizvodnje električne energije za posamezne reprezentativne skupine in velikosti proizvodnih naprav OVE, ki temeljijo na objavljenih strokovnih podatkih o investicijskih in obratovalnih stroških za posamezne energetske tehnologije in velikosti proizvodnih naprav OVE, ekonomskih in finančnih parametrih vlaganja in obratovanja, cenah energentov ter drugih stroških, povezanih s proizvodnjo električne energije v Republiki Sloveniji in zmanjšanih za vse druge koristi, pridobljene z obratovanjem naprave.

(2)

Referenčni stroški se določijo v EUR/MWh neto proizvedene električne energije.

(3)

Referenčni stroški se pri proizvodnih napravah OVE, pri katerih vhodni energent pomeni finančni strošek, izkazujejo v dveh delih, in sicer kot nespremenljivi del referenčnih stroškov in kot spremenljivi del referenčnih stroškov. Nespremenljivi del referenčnih stroškov se ugotavlja vsakih 5 let oziroma tudi prej, če se bistveno spremenijo investicijski stroški in drugi parametri vlaganja, ki so bili podlaga za določitev nespremenljivega dela referenčnih stroškov.

(4)

Spremenljivi del referenčnih stroškov se ugotavlja enkrat letno oziroma tudi pogosteje na podlagi napovedi o referenčnih tržnih cenah energije. Za proizvodne naprave OVE iz 3.a člena te uredbe Agencija za energijo pri določanju spremenljivega dela referenčnih stroškov upošteva ceno primerljivih goriv na trgu.

(5)

Referenčni stroški so podlaga za določanje cen v pogodbah za zagotovljeni odkup in za višino obratovalnih podpor v pogodbah o zagotavljanju podpor. Pri določanju višine podpore za proizvodne naprave Agencija za energijo upošteva višino referenčnih stroškov, ki je veljala na dan sklenitve pogodbe o dostopu do elektroenergetskega omrežja. Referenčne stroške prikazuje priloga I, ki je sestavni del te uredbe.

(6)

Za obnovljene proizvodne naprave OVE v skladu s 17. členom te uredbe se v odločbi o dodelitvi podpore, glede na delež obnove, določi tudi zmanjšanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov obnovljene proizvodne naprave OVE za naslednji znesek [EUR/MWh]:

(Stroški obnove [EUR] x (1/R – 1) x A) / (nazivna električna moč [MW] x H [h])

kjer je:

R

delež vloženih sredstev v obnovo glede na vrednost nove proizvodne naprave OVE, določen skladno s 17. členom te uredbe,

A

anuitetni faktor pri 15-letni ekonomski dobi naložbe in 12% diskontni stopnji. Za proizvodne naprave OVE iz točke c) prvega odstavka 3. člena te uredbe je diskontna stopnja 6,4%,

H

letne obratovalne ure enote iz objavljene metodologije določanja referenčnih stroškov.

(7)

Za določanje cene za zagotovljeni odkup oziroma višine obratovalne podpore v pogodbi se ves čas trajanja pogodbe o zagotavljanju podpor uporablja nespremenljivi del referenčnih stroškov, ki je veljal, ko je proizvodna naprava OVE prejela prvo odločbo o dodelitvi podpore in je sklenila pogodbo o zagotavljanju podpor.

7. člen

(določanje cen električne energije za zagotovljeni odkup)

(1)

Za proizvodne naprave OVE, ki prejemajo podpore v obliki zagotovljenega odkupa proizvedene električne energije, veljajo cene za zagotovljeni odkup, navedene v prilogi II, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

Cene za zagotovljeni odkup električne energije so po višini enake referenčnim stroškom za posamezne proizvodne tehnologije in velikostne razrede.

(3)

Cena v pogodbi za zagotovljeni odkup, pri katerem vhodni energent ne pomeni stroška, je sestavljena samo iz nespremenljivega dela cene, pri proizvodnih napravah OVE, pri katerih vhodni energent pomeni strošek, pa tudi iz spremenljivega dela cene v enakem razmerju, kot sta nespremenljivi in spremenljivi del referenčnih stroškov.

(4)

Cena za zagotovljeni odkup iz priloge II, ki velja za električno energijo iz posamezne proizvodne naprave OVE, se določi v pogodbi za zagotavljanje podpor na podlagi podatkov iz odločbe o dodelitvi podpore.

8. člen

(določanje višine obratovalnih podpor)

(1)

Obratovalne podpore so razlika med referenčnimi stroški proizvodnje električne energije v posameznih proizvodnih napravah OVE iz priloge I in referenčno tržno ceno električne energije.

(2)

Če se na podlagi napovedi o referenčnih tržnih cenah električne energije ugotovi, da je cena električne energije na trgu, pri kateri se upoštevajo tudi značilnosti obratovanja posameznih vrst proizvodnih naprav OVE, višja od referenčnih stroškov proizvodnje električne energije iz priloge I, ki veljajo za obravnavano obdobje, se obratovalna podpora za električno energijo za obravnavano časovno obdobje ne izplačuje.

(3)

Obratovalne podpore za proizvodne naprave OVE določa priloga III, ki je sestavni del te uredbe.

(4)

Obratovalne podpore za naslednja leta se določijo kot razlika med referenčnimi stroški, ki veljajo v obravnavanem letu, in referenčno tržno ceno električne energije za obravnavano leto. Referenčni stroški za obravnavano leto za proizvodne naprave OVE iz tretjega odstavka 7. člena so sestavljeni iz nespremenljivega dela referenčnih stroškov iz priloge I in spremenljivega dela referenčnih stroškov, ki velja za obravnavano leto.

(5)

Izjemoma je obratovalna podpora za proizvodne naprave OVE na lesno biomaso v sosežigu z energenti fosilnega izvora, pri katerem biomasa pomeni manj kot 5% celotne dovedene primarne energije, enaka vsakokratnim referenčnim stroškom.

(6)

Obratovalna podpora iz priloge III za električno energijo iz posamezne proizvodne naprave OVE se določi v pogodbi za zagotavljanje podpor na podlagi podatkov iz odločbe o dodelitvi podpore.

Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije

Časovnica