TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Pri prvi tožnici obstajajo take izjemne osebne okoliščine, ki narekujejo stalno visoko kvalificirano zdravniško oskrbo, ki ji jo nudijo v tukajšnjih zdravstvenih zavodih, doma pa druga tožnica. Če bi tako bolnega človeka poslali iz tukajšnjih urejenih razmer v zbirni center v BiH, bi zaradi pomanjkljive zdravniške oskrbe prva tožnica lahko utrpela nečloveško oziroma poniževalno ravnanje, kar je resna škoda, ki opravičuje podelitev subsidiarne zaščite v Sloveniji.

V primeru vrnitve druge tožnice v izvorno državo bi bila ločena od prve tožnice oziroma od svoje družine, kar je v nasprotju s temeljnim načelom združevanja družin. Poleg tega bi z morebitno vrnitvijo v BiH oziroma v tamkajšnji zbirni center, obstajala utemeljena bojazen, da bi bila kot mlada Romkinja brez družine in sredstev za preživljanje tudi zaradi diskriminacij Romov lahko deležna nečloveškega oziroma poniževalnega ravnanja.

Vrhovno sodišče načeloma pritrjuje pritožbeni navedbi, da bi si lahko tožnici uredili bivanje v Sloveniji iz razloga združitve družine po določbah ZTuj-2, ker ima sin prve tožnice, ki je stric druge tožnice, urejeno dovoljenje za bivanje v Sloveniji; je pa izid takega postopka negotov in tega postopka nista ter tudi ne moreta začeti, dokler je v teku postopek mednarodne zaščite.