TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 225,60 EUR stroškov za odgovor na pritožbo v petnajstih dneh, od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika, in sicer kako drugače ne pa z odvzemom stvari, lastnik s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Zakonski pojem vznemirjanja je pravni standard, ki ga opredeljuje pravna teorija v vsakem posameznem primeru pa ga napolni sodna praksa. Potreba po sodnem varstvu predpostavlja ugotovitev, da bo brez posredovanja sodišča verjetno prišlo do ponovnega posega v pravno varovano dobrino (do protipravnega vznemirjanja oziroma do njegove ponovitve). Trajno vznemirjanje pa tak sklep zaradi trajnosti omogoča samo po sebi in ga ni potrebno, ker izhaja že iz okoliščin primera, izkazati in predhodno zatrjevati.

Z napeljavo vodovoda po parceli tožeče stranke je bila njena lastninska pravica vznemirjena, ravnanje tožene stranke pa protipravno, saj brez pravne podlage ne sme izkoriščati toženkine lastnine tako, da jo obremeni s služnostjo vodovoda. Zato ima ravnanje tožene stranke vse elemente protipravnosti. Potrebo po sodnem varstvu pa predpostavlja ugotovitev, da je bila vodovodna napeljava v zemljišče tožeče stranke vkopana sedem let, kar ustreza pojmu trajno vznemirjanje.

Večkratno škropljenje trave s strupom predstavlja protipravno ravnanje in ni moglo biti opravljeno v dobri veri, saj je tožena stranka škropila preko ograje, ki je štirideset let predstavljala mejo med sosednjima zemljiščema.