na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu
OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 15-758/1979, stran 889 DATUM OBJAVE: 18.5.1979
VELJAVNOST: od 26.5.1979 / UPORABA: od 26.5.1979
SRS 15-758/1979
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 3.12.2011 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
758. Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu
Na podlagi 10. člena zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32-391/74), izdaja republiški sekretar za delo v soglasju z republiškim sekretarjem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o varstvu pri delu v gozdarstvu
o varstvu pri delu v gozdarstvu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se predpisujejo posebni varstveni ukrepi in normativi za varstvo delavcev pri opravljanju gozdnih del.
Za gozdna dela po prejšnjem odstavku se štejejo zlasti dela:
-
podiranje drevja in izdelava gozdnih sortimentov;
-
spravilo gozdnih sortimentov;
-
nakladanje, razkladanje in prevoz gozdnih sortimentov;
-
skladiščenje in dodelava gozdnih sortimentov;
-
gozdno-gojitvena in gozdno-varstvena dela;
-
druga dela v gozdarstvu.
2. člen
Pridobivanje gozdnih sortimentov se opravlja po sečno-spravilnem načrtu oziroma po delovnem nalogu.
V načrtu oziroma delovnem nalogu iz prejšnjega odstavka morajo biti zajeti tudi posebni varstveni ukrepi in normativi, varstvena sredstva ter podatki o vodji dela, ki je odgovoren za izvajanje in zagotavljanje varstva pri takem delu.
3. člen
Podiranje drevja in izdelava gozdnih sortimentov, spravilo, nakladanje, razkladanje in prevoz gozdnih sortimentov ter dela pri skladiščenju lesa, nabiranje semena na stoječem drevju v gozdu, kleščenje stoječega drevja na drevesu ter uporaba strupenih kemičnih sredstev za varstvo rastlin, se štejejo za dela z večjo nevarnostjo za poškodbe in zdravstvene okvare.
Dela iz prejšnjega odstavka lahko opravlja samo delavec, ki je za taka dela zdravstveno sposoben, strokovno usposobljen oziroma, ki ima potrebne delovne izkušnje in je poučen ter preizkušen o varnem opravljanju takega dela.
4. člen
Pri opravljanju gozdnih del z večjo nevarnostjo za poškodbe in zdravstvene okvare morata biti na delovišču vsaj dva delavca v vidni ali slišni oddaljenosti.
5. člen
Glede na naravo gozdnih del, ki se opravljajo na prostem in pri večji izpostavljenosti delavca neugodnim vremenskim vplivom, morajo biti objekti, namenjeni za nastanitev delavcev, opremljeni s prostori in napravami za sušenje obleke in obutve ter s shrambo za orodje in opremo.
6. člen
Delavci morajo pri delih v gozdarstvu uporabljati strokovno dognana orodja, priprave in naprave, ki so zavarovane in v brezhibnem stanju.
II. PODIRANJE DREVJA IN IZDELAVA GOZDNIH SORTIMENTOV
7. člen
Podiranje drevja in izdelava gozdnih sortimentov se organizirata po načelih sodobne organizacije in tehnologije ter racionalnega dela.
8. člen
Delavci morajo biti pri podiranju razporejeni tako, da pri delu ne ogrožajo drug drugega, in da jih na nagnjenem terenu ne ogrožajo podrta drevesa ali izdelani sortimenti.
Delavci oziroma delovne skupine morajo biti med seboj oddaljeni najmanj za dve višini drevesa, na strmem terenu pa ne smejo delati drug nad drugim oziroma ena skupina nad drugo.
9. člen
Pred pričetkom dela mora delavec ugotoviti, kakšne nevarnosti mu pretijo pri delu, zlasti v okoliščinah kot so: zelo strm ali skalnat teren, nagnjena drevesa in drevesa z enostransko krošnjo, delno suha ali slabo vraščena drevesa, nagnita in votla drevesa in zelo gost sestoj.
Podiranje drevja ni dovoljeno: če piha močan veter, med nevihto, v snežnem metežu, pri gosti megli (vrh stoječega drevesa ni viden), v mraku in pri močni zmrzali.
10. člen
Pri izbiri smeri podiranja drevesa mora delavec upoštevati težišče drevesa, nagib terena, sestojne razmere, možnost umika, nadaljnjo obdelavo podrtega drevesa, pogoje za spravilo sortimentov in naravne ovire.
11. člen
Delavec mora določiti smer umika pred padajočim drevesom; smer umika je vedno nazaj, nasprotno od smeri padca drevesa, in levo ali desno vstran pod kotom do 45 stopinj.
Če delavec nima na razpolago več smeri za varen umik, določi najprej varno smer umika in šele nato smer podiranja.
12. člen
Delavec si mora zagotoviti pred začetkom podiranja drevesa neovirano gibanje okoli drevesa. Po potrebi mora očistiti okolico drevesa in odstraniti ovire v smeri umika, odsekati z drevesa nizko viseče veje in si pripraviti trdno stojišče.
Delavec ne sme odlagati orodja na prostoru v smeri umika.
13. člen
Drevesa se morajo podirati takole:
-
dno zaseka mora biti niže kot ravnina podžagovanja, ploskvi zaseka se v vrhu končata z ravno črto, ki leži pravokotno na smer podiranja, globina zaseka znaša 1/3 do 1/6 premera drevesa na štoru, kar je odvisno od načina podiranja, kot zaseka prilagojen načinu podiranja, sicer pa znaša okrog 35 stopinj, iz zaseka morajo biti odstranjeni vsi ostanki lesa;
-
pravilnost izdelanega zaseka mora delavec pred podžagovanjem preveriti;
-
ploskev podžagovanja mora ležati najmanj 2 cm više od dna zaseka ter pravokotno na os debla, razen pri podiranju nazaj;
-
pri podžagovanju mora delavec pustiti dovolj močno ščetino, ki mora biti tako debela in oblikovana, da omogoča padec drevesa v določeno smer, pravilnost debeline in obliko pa mora delavec preveriti sproti med podžagovanjem;
-
za naganjanje drevesa se uporabljajo klini iz ustreznega materiala in primerne oblike, ali druga naganjalna orodja;
-
najbolj nategnjena vlakna je treba odžagati ali odsekati nazadnje.
Če je iz istega štora zraslo več dreves skupaj, se mora vsako drevo podirati posamično.
14. člen
Pri podžagovanju drevesa mora delavec s klicem in pravočasno opozoriti na nevarnost delavca v neposredni okolici, ki so opozorilo dolžni upoštevati, sekač pa se mora o tem prepričati.
Sekač je dolžan poskrbeti za varnost drugih oseb, če bi se takrat nahajale v bližini.
Pri podiranju drevja v bližini komunikacij ali drugih objektov je treba okolico opozoriti na nevarnost z opozorilnimi napisi, prometnimi znaki, zapornicami ali stražarji.
15. člen
Če piha rahel veter, je prepovedano podiranje pri dnu votlih ali nagnitih oziroma nazaj nagnjenih dreves.
16. člen
Na nagnjenem terenu se praviloma drevesa podirajo v taki smeri, da bo delavec pri delu lahko stal na zgornji strani debla.
Kadar se posek izvaja na strmem zemljišču, poteka podiranje drevja praviloma od spodaj navzgor.
17. člen
Obvisela ali na pol podrta drevesa se morajo reševati na varen način z uporabo ustreznih tehničnih pripomočkov. Prepovedano je:
-
odžagovanje drevesa po krajših kosih;
-
podiranje drevesa, na katerem je obviselo odžagano drevo;
-
podiranje drugega drevesa čez obviselo drevo;
-
plezanje na drevo in odsekovanje vej.
Delavci ne smejo zapustiti sečišča, dokler ne rešijo obviselega ali na pol podrtega drevesa. Če ga ne morejo rešiti sami, morajo nevaren prostor vidno označiti in o primeru obvestiti vodjo del.
18. člen
Ko je zagotovljena stabilna lega drevesa, sme delavec začeti z obdelavo podrtega drevesa.
Če na strmem terenu ni mogoče zagotoviti varnega dela, sta sečnja in obdelava drevja prepovedani.
Na nagnjenem terenu mora imeti delavec pri obdelavi podrtega drevesa stojišče na zgornji strani drevesa.
Med obdelavo drevesa delavec ne sme stati na deblu.
19. člen
Pri obdelavi drevesa na strmem terenu ali vpetega drevesa mora delavec izbrati takšno stojišče, da ga pri prežagovanju ne udari ali ne zadene del drevesa.
Če se za kleščenje uporablja sekira, se mora klestiti deblo na nasprotni strani stojišča.
20. člen
Kleščenje stoječih dreves opravljata najmanj dva delavca na podlagi delovnega naloga, v katerem je določen način dela in potrebno orodje ter delovni pripomočki.
III. DELO Z MOTORNO ŽAGO
21. člen
Pri gozdnih delih se uporabljajo motorne žage ustrezne moči za posamezne faze dela, ki najmanj ogrožajo varnost in zdravje delavcev. To so: lažje žage, žage, ki ne presegajo dopustne stopnje vibracij in dovoljenega nivoja ropota, žage z vgrajenim varnostnim ščitnikom, žage z zavoro verige in z drugimi izboljšavami.
Pri žagah se praviloma uporabljajo verige z varnostnim členkom, zlasti kadar se z žago klesti.
22. člen
Prepovedano je preizkušanje napetosti verige, čiščenje ali kakršnokoli popravilo motorne žage, dokler je motorna žaga v pogonu.