TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožnika glede stranske intervencije A. d. o. o. se ugodi in se sodba razveljavi v II. točki izreka, kjer je tožniku naloženo plačilo stroškov A. d. o. o., in v sedmi alineji III točke izreka dopolnjena z dopolnilnim sklepom.

II. Pritožbi tožnika glede pravdnih stroškov stranskega intervenienta B. B. se delno ugodi in se sodba v II. točki izreka, kjer je tožniku naloženo plačilo stroškov stranskemu intervenientu B. B. razveljavi za znesek 31.545,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka izpolnitvenega roka dalje.

III. Pritožba tožnika zoper sodbo in dopolnilni sklep se v preostalem, nerazveljavljenem delu zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

IV. Pritožba prvotoženca zoper II. točko izreka sodbe se zavrne in se sodba v izpodbijanem delu potrdi.

V. Tožnik nosi sam pritožbene stroške.

VI. Prvotoženec nosi sam pritožbene stroške.

VII. Prvotoženec mora v 15 dneh povrniti tožniku stroške postopka z odgovorom na pritožbo v znesku 85,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka izpolnitvenega roka dalje.

VIII. Tožnik mora v 15 dneh povrniti stroške postopka z odgovorom na pritožbo prvotožencu v znesku 31.793,20 EUR, drugotožencu v znesku 31.793,20 EUR, tretjetožencu in četrtotožencu nerazdelno v znesku 37.749,85 EUR in petotoženki v znesku 31.793,20 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude, ki začnejo teči naslednji dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Na posel tožencev je treba gledati kot celoto in upoštevati proces sprejemanja odločitve ex ante, torej s katerimi informacijami so toženci razpolagali, ko so jih po prosti podjetniški presoji kritično ocenili v trenutku odločitve. Poudarjeno je bilo, da je pri odločitvi o nakupu šlo za uresničevanje poslovne strategije in sicer za strateško investicijo v smeri internetnega oglaševanja.

Pri presoji standarda vestnega in poštenega gospodarstvenika se je treba vprašati, kako bi ob konkretnih podatkih, s katerimi so razpolagali toženci, ravnal vsak povprečno skrben gospodarstvenik.

Od tožencev bi bilo preveč zahtevati, da bi bili dolžni poročila vseh strokovnjakov za posamezna področja presojati v smislu pravilnosti njihovega dela. V tem primeru bi moralo biti njihovo znanje enako ali celo boljše od strokovnjakov. Uprava mora namreč poskrbeti za pridobitev oziroma pripravo in obdelavo strokovnih podlag, ki jih mora nato uporabiti pri svoji podjetniški odločitvi in jo mora seveda kritično presoditi.

Tudi, če so se takrat izdelani poslovni načrt in opravljene strokovne analize kasneje izkazali za napačne, je odločitev lahko napačna in škodljiva le, če bi morali toženci na podlagi objektivnih meril oceniti, da gre za slabo poslovno odločitev.