TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Sodišče je kršilo določbo 2. in 3. odst. 212. čl. ZKP, če je
ugotovitev, da je obtoženec storil dejanje, za katerega je spoznan za
krivega (1. odst. 135. čl. KZ), utemeljilo na izpovedbi
obdolženčevega 7-letnega sina, ki je bil zaslišan kot priča.
Pravno veljavna odpoved pravici pričevanja namreč predpostavlja, da
je priča, glede na svojo duševno razvitost in psihično stanje, lahko
razumela pomen pravice, ki jo ima po zakonu in se glede na to odloči,
ali bo pravico uporabila ali pa se je odpovedala.
Obdolženčev sin, ki je po 2. tč. 1. odst. 212. čl. ZKP oproščen
dolžnosti pričevanja in, ki je imel v času pričevanja 7 let, glede na
svojo starostno dobo ni mogel razumeti pomena določbe 212. čl. ZKP.
Zato njegova izjava sodišču, da hoče pričati, ni pravno veljavna in
se je ne more vzeti kot izrečna in zavestna odpoved pravice
oprostitve pričanja po 2. in 3. odst. 212. čl. ZKP.
Glede na določbo 1. odst. 81. čl. ZKP (v zvezi s 4. odst. 248. čl.
oz. 2. odst. 305. čl. ZKP), je bilo sodišče dolžno zapisnike o
izpovedbah te priče izločiti iz spisa in na izpovedbo te priče ni
mogla opreti sodne odločbe (3. odst. 212. čl. ZKP).
ORIGINAL:
Sud je učinio povredu odredaba čl. 212. st. 2. i 3. ZKP kad je
utvrdjenje da je optuženi izvršio delo za koje je oglašen krivim (čl.
135. st. 1. KZ) zasnovao i na iskazu sina optuženog saslušanog kao
svedoka koji je u vreme saslušanja imao sedam godina.
Naime pravovaljano odricanje od prava uskraćivanja svedočenja
predpostavlja da je svedok s obzirom na svoju duševnu razvijenost i
psihičko stanje u mogućnosti da shvati značaj prava koje ima po
zakonu i da u skladu sa tim donese odluku da li će to pravo koristiti
ili ga se odreći.
Sin okrivljenog, koji je po čl. 212. st. 1. tč. 2. ZKP oslobodjen od
dužnosti svedočenja, a koji je u vreme svedočenja imao sedam godina,
s obzirom na svoj uzrast nije u mogućnosti da shvati značaj ustanove
iz čl. 212. ZKP. Zbog toga njegova izjava sudu da želi svedočiti nije
pravovaljana i ne može se uzeti kao izrično i svesno odricanje od
prava uskraćivanja svedočenja u smislu odredbe čl. 212. st. 2. i 3.
ZKP.
S obzirom na to, prema odredbi čl. 81. st. 1. ZKP (u vezi sa čl. 248.
st. 4. odnosno 305. st. 2. ZKP), sud je bio dužan da zapisnike o
iskazima ovog svedoka izdvoji iz spisa, a na izkazu ovog svedoka nije
se mogla zasnovati sudska odluka - čl. 212. st. 3. ZKP.