IZREK
I. Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi, izpodbijana sodba pa tudi po uradni dolžnosti spremeni tako, da se:
I.
zoper obtoženega A. A. iz razloga po 3. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP)
zavrne obtožba,
da je v poslovne listine - račune, ki se morajo izdajati po Zakonu o računovodstvu in po Slovenskih računovodskih standardih ter kateri morajo v skladu s Slovenskim računovodskim standardom 21.1 izkazovati poslovne dogodke verodostojno in pošteno ter morajo zadostiti načelu resničnosti, hkrati pa so računi pomembni za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami, v A. času od 2.12.2008 do 13.3.2014 vpisal lažne podatke oz. to naročil svojim podrejenim in nato izdal račune, kot sledi: [...]
v navedenih računih pa je bila lažna vsebina, da je B. in C. v Č. po nadzornemu pooblaščenemu zdravniku prim. A. A. dr. med. univ. opravljala storitve po 6. členu Pogodbe o medsebojnem sodelovanju, torej storitve nadzornega dela, poslovno menedžerskega dela in storitve zdravstvenih pregledov in izdajo zdravniških spričeval, čeprav B. in C., prim. A. A., tega niso opravili,
s čimer naj bi storil kaznivo dejanje ponarejanja poslovnih listin po prvem in drugem odstavku 235. člena KZ-1.
Po prvem odstavku 96. člena ZKP bremenijo stroški tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada zagovornikov, kolikor se dajo izločiti iz zadeve, proračun;
II.
1. v opisu kaznivega dejanja pod točko A/IV-a izreka datum 1.7.2011 nadomesti z datumom 5.11.2008 in doda opis dejanj izdaje zdravniških spričeval, in sicer : [...]
2. v opisu kaznivega dejanja pod točko A/I izreka znesek 24.120,00 EUR nadomesti z zneskom 44.280,00 EUR, znesek 19.595,00 EUR nadomesti z zneskom 34.523,00 EUR, znesek 4.525,00 EUR nadomesti z zneskom 9.757,00 EUR, za besedilom "in sicer" pa doda besedilo "A. A. (B.) 5.232,00 EUR;
3. v odločbah o kazenskih sankcijah in odvzemu premoženjske koristi:
pod točko B/I obtoženemu A. A. enotna kazen ne izreče, kazen 1 (eno) leto in 10 (deset) mesecev zapora pa šteje za izrečeno, število ur v splošno korist 1460 se nadomesti s 1330 urami, znesek odvzete premoženjske koristi pa zviša na 9.757,00 EUR;
pod točko B/II obtoženemu B. B. kazen za kaznivo dejanje pod točko A/IV izreka sodbe zviša na 1 (eno) leto in 5 (pet) mesecev zapora, enotna kazen pa na 1 (eno) leto in 7 (sedem) mesecev zapora, število ur v splošno korist pa se zviša na 1150 ur, denarna kazen pa na 200 (dvesto) dnevnih zneskov po 40,00 (štirideset) EUR oziroma 8.000,00 (osem tisoč) EUR, znesek plačila odvzete premoženjske koristi pa na 34.523,00 EUR.
II. Pritožbe zagovornikov obtoženih A. A., B. B. in C. C. se kot neutemeljene zavrnejo in se v nespremenjenih, a izpodbijanih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.
III. Obtožena B. B. in C. C. sta dolžna plačati stroške kazenskega postopka, nastale v obliki sodne takse.
JEDRO
V obravnavanem primeru je bistveno, da je prišlo do izdaje neveljavnih zdravniških spričeval. Osebe, ki so prišle v ordinaciji v D. in E., so bile prepričane, da bo pregled opravil in zdravniško spričevalo izdal zdravnik, ki za to izpolnjuje predpisane pogoje, pa temu ni bilo tako. Obtožena B. B. in C. C. sta namreč samostojno opravila zdravniške preglede in izdala zdravniška spričevala, čeprav nista imela zahtevanega dovoljenja Ministrstva za zdravje. Res je, da nobena upravna enota nobenega zdravniškega spričevala ni zavrnila, vendar je šlo za izdajanje zdravniških spričeval pod tujim imenom, tj. imenom A. A., torej je šlo za preslepitev, spravljanje v zmoto glede identitete izdajatelja zdravniških spričeval.
V obravnavanem primeru gre za enovita kazniva dejanja. Obtoženci so že od samega začetka imeli enoten naklep, da v daljšem časovnem obdobju na enak način izvršijo nedoločeno število ravnanj, ki so vsa zasledovala cilj pridobitve protipravne premoženjske koristi. Njihovo celotno nezakonito delovanje je vnaprej določil dogovor, da bosta obtožena B. B. in C. C. izkoriščajoč pooblastilo, ki ga je imel le obtoženi A. A., na lokacijah v ambulanti B. B. v D. in ambulanti E. opravljala brez dovoljenja Ministrstva za zdravje zdravniške preglede kandidatov za voznike in voznikov ter jim izdajala zdravniška spričevala pod pretvezo, da zdravniška spričevala izdaja pooblaščena zdravstvena organizacija oz. zanjo doktor A. A., in sicer tako, da bosta po pregledu zainteresiranim, vnaprej neznanim kandidatom za voznike in voznikom izdala zdravniška spričevala v imenu pooblaščene ambulante z njenim žigom in podpisom doktorja A. A., od vsakega pregleda in spričevala, katerih število sicer vnaprej ni bilo določeno, pa bo del dohodka pripadal tudi A. A.. Cilj obtožencev je bil uresničevanje od vsega začetka sprejetega dogovora, tj. kontinuirano in čim dlje opravljati zdravniške preglede in izdajati ponarejena zdravniška spričevala in tako pridobivati protipravno premoženjsko korist v kar najvišjem skupnem znesku. Več kot očitno je, da obtoženci z enkratnim ravnanjem ne bi mogli doseči svojega manifestiranega cilja. Zato dejstvo, da posamezna ravnanja sama po sebi pomenijo izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja za opredelitev kaznivih dejanj kot enovitih ni odločilno.
Zaslišanje vseh oseb, ki so jim bila izdana zdravniška spričevala s strani obtoženih B. B. in C. C., je nepotrebno, saj ne bi prispevalo k boljši razjasnitvi dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje se je namreč že na podlagi ostalih izvedenih dokazov dokazov prepričalo, da sta vse obravnavane zdravniške preglede opravila in vsa obravnavana zdravniška spričevala izdala obtožena B. B. in C. C. in ne obtoženi A. A.
Nobenega dvoma ni, da je bil obtoženi A. A. osebe, ki so prišle v registrirani ambulanti v D. in E., dolžan sam osebno pregledati in jim izdati spričevala o telesni in duševni zmožnosti kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil. Ker obtoženec svoje uradne dolžnosti ni opravil in ni sam opravil zdravniških pregledov in izdal zdravniških spričeval, ampak je to v celoti prepustil obtoženima zdravnikoma B. B. in C. C., ki nista izpolnjevala predpisanih pogojev, je prišlo do izdaje neveljavnih zdravniških spričeval. Očitek, da v obravnavanem primeru pri obtožencu ni obstajala uradna dolžnost, torej ni utemeljen.
Kazenskopravni očitek obtožencu torej je, da je z izpolnitvijo že podpisanih zdravniških spričeval oz. z uporabo pečata in podpisa na izpolnjenih zdravniških spričevalih ustvaril videz, da je zdravniška spričevala izdal sam A. A. Gre torej za očitek preslepitve, spravljanja v zmoto glede identitete izdajatelja listine, ravno to pa je bistvo inkriminacij po 1. in 5. točki prvega odstavka 252. člena KZ-1.
Kaznivo dejanje posebnega primera ponarejanja listin je umeščeno v poglavje kaznivih dejanj zoper pravni promet. Pravni promet kot pravna dobrina, ki se jo s tem kaznivim dejanjem varuje, pa ni disponibilna, saj gre za dobrino splošnosti. Morebitna privolitev osebe, ki je navedena kot izdajatelj listine, da lahko storilec uporabi njen pečat oz. listino izpolni s kakšno izjavo, ki ima pomen za pravna razmerja, zato protipravnosti ravnanja storilca ne more izključiti.
Ali je obtoženi B. B. smel opravljati zdravniške preglede kandidatov za voznike in voznikov, v konkretnem primeru ni bistveno, ker se obtožencu ne očita pomoč pri kaznivem dejanju zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ampak se mu očita kaznivo dejanje posebnega primera ponarejanja listin. Kazenskopravni očitek obtožencu je, da je izpolnil obrazce zdravniških spričeval, ki jih je še neizpolnjene podpisal A. A., in s tem ustvaril videz, da je zdravniška spričevala izdal sam A. A. Gre za preslepitev, spravljanje v zmoto glede identitete izdajatelja listine
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.