TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje tako delno spremeni, da se zavrne pritožba tožene stranke glede prvotožniku prisojenih 692.104,00 SIT (za telesne bolečine 560.000,00 SIT, za strah 120.000,00 SIT in za materialno škodo 12.104,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 680.000,00 SIT od 5.9.1994 dalje in od zneska 12.104,00 SIT od 9.6.1993 dalje ter se v tem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

V preostalem delu glede odločitve o nasprotnem tožbenem zahtevku, da mora prvotožnik plačati toženi stranki še dodatni znesek 27.123,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.7.1992 dalje, se revizija zavrže.

Tožnik - mopedist se je v trenutku, ko je zavarovanec tožene stranke pričel z vzvratno vožnjo iz parkirnega boksa na parkirišču, nahajal nekako na začetku prehoda za pešce na Š. ulici, torej v neposredni bližini samega križišča, skozi katero je nato peljal naravnost na samo parkirišče. Materialnopravno napačno je stališče sodišča druge stopnje, da od voznika kombija ni mogoče zahtevati, da "absolutno" predvideva ravnanje naglo se bližajočega mopedista. Voznik kombija, ki tudi po ugotovitvah pritožbenega sodišča res ni imel prednosti pred mopedistom, ki je peljal čez parkirišče in je bil tudi on tisti, ki je mopedistu zaprl pot čez parkirišče, se poleg navedenega pred tem tudi ni dovolj skrbno prepričal, ali lahko z vzvratno vožnjo prične brez nevarnosti za druge udeležence v prometu. To kršitev ugotavlja tudi pritožbeno sodišče, vendar zmotno dodaja, da naj bi voznik kombija ne bil dolžan "absolutno" predvidevati ravnanja naglo se bližajočega mopedista. Le s preverjanjem, kam bo peljal že pred križiščem se nahajajoči tožnik, bi zavarovanec tožene stranke opravil in izkazal zahtevano skrbnost pred premikom svojega že parkiranega vozila.