TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba zoper sklep o vrnitvi v prejšnje stanje se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Glede na pritožbene navedbe pa zgolj dodaja, da razlogi kot jih omenja pritožnik, in sicer nedovolitev delodajalca, da se udeleži naroka na sodišču in strah pred izgubo službe, že sami po sebi ne predstavljajo upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, še posebej ob dejstvu, da je toženec vabilo na narok prejel že vsaj mesec dni pred samim narokom, za svoje trditve pa ni predlagal izvedbe nobenega dokaza.

Nad J. V. se je namreč že dne 22. 6. 2015 začel osebni stečaj, tožba pa je bila vložena dne 9. 11. 2015, ko se postopek zoper njega sploh ni mogel začeti, glede na prvi odstavek 227. člen v zvezi s 383. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Z objavo sklepa o začetku stečajnega postopka so namreč dne 22. 6. 2015 nastopile pravne posledice začetka stečajnega postopka. Ena od njih je, da upniki svoje terjatve zoper drugotoženca lahko uveljavljajo samo v stečajnem postopku in je bilo potrebno tožbo kot nedovoljeno, zoper drugotoženca, zavreči in ga k zaslišanju vabiti kot pričo.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni navedlo, zakaj dokaza z zaslišanjem priče ni izvedlo, s tem pa ni ravnalo v skladu s 8. členom ZPP, ki predstavlja metodološki napotek za dokazno oceno.

Ker se sodišče prve stopnje do toženčevih navedb ni opredelilo, mu je bila kršena

pravica

do

izjavljanja in pravica do kontradiktornega postopka, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar sodišču prve stopnje pritožba izrecno očita.