TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za odločbo o stroških celotnega postopka.

Če sta v nepravdnih zadevah zoper isto osebo izdana dva diametralno nasprotna si sklepa, to na odločitev o pritožbi v tej pravdni zadevi neposredno ne vpliva, torej je to dejstvo za ta pritožbeni postopek irelevantno. V tem nepravdnem postopku je namreč sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločalo na podlagi ugotovljenih dejstev v tem postopku, v zadevi Pr 167/2015 pa na podlagi dejstev, ugotovljenih v tistem postopku. Pritožbeno sodišče nadalje sprejema za pravilne tudi razloge in zaključek sodišča prve stopnje, da v tu obravnavani zadevi v odnosu na zadevo Pr 167/2015 ne gre za litispendenco. Za litispendenco bi lahko šlo le v zadevi Pr 167/2015, saj je v prvem odstavku 288. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP smiselno določeno, da je litispendenca podana, če o istem zahtevku že teče postopek. Ta nepravdni postopek se je nedvomno pričel pred postopkom Pr 167/2015, saj se je pričel že v letu 2014, v Pr 167/2015 pa šele v letu 2015.

Izvedenec M. K. v tej zadevi ni podal dveh različnih mnenj, čeprav se zdravstveno stanje osebe ni spremenilo. Pri svojem pisnem izvedenskem mnenju z dne 14. 1. 2015 je namreč predvidel milejši ukrep ambulantnega zdravljenja, na kar je oseba pristala in če bo oseba to zdravljenje izvajala, v primeru njenega neizvajanja in če bo oseba še naprej zapravljala denar oziroma ga dajala očitnim prevarantom, pa bo predlagal sprejem na zdravljenje v Psihiatrično bolnišnico na oddelek pod posebnim nadzorom brez njene privolitve.

Zmoten je pritožbeni očitek, da oseba ne bi mogla več povzročati škode, ker ne bi bilo ovir, če bi se oseba zdravila ambulantno, da si ne bi sposojala denarja še od drugih oseb in ga pošiljala prevarantom. Na to ne vpliva niti postavljeni ji začasni skrbnik, ker tretji, ki bi posodili ta denar, za skrbnika niti ne bi vedeli. Pogoj za izrek ukrepa po izpodbijanem sklepu ni le škoda, ki jo oseba povzroča drugim, ampak tudi škoda, ki jo povzroča sebi.

Če je izvedenec K. podal drugačno mnenje od izvedenca v zadevi Pr 167/2015, to ne poraja dvoma v njegovo strokovnost. Izvedenec K. spremlja zdravstveno stanje osebe že od 14. 1. 2015, ko je izdelal svoje prvo pisno mnenje v tej zadevi, medtem ko je izvedenec R. prvič in edinič bil v stiku z osebo na naroku 4. 3. 2015, na katerem je tudi podal mnenje o njej. Ta okoliščina vsekakor daje večje zaupanje v mnenje izvedenca K.

Glede na zgoraj pojasnjeno je zmotna tudi pritožbena trditev o kršitvi ustavnih načel, saj je bil osebi izrečen po izvedencu K. predlagani ukrep, ne glede na ukrep iz zadeve Pr 167/2015.