TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ob ugoditvi pritožbam zagovornika obtoženega A. A. in državnega tožilca ter po uradni dolžnosti se izpodbijana sodba pod točkama II. in III. izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom.

Pritožnik utemeljeno izraža nestrinjanje s presojo sodišča prve stopnje, da je v konstrukcijo obtožencu očitanega nadaljevanega kaznivega dejanja jemanja podkupnine po prvem odstavku 261. člena KZ-1 v zvezi s 54. členom KZ-1 vključilo tudi tista posamična dejanja, ki naj bi jih storil pred veljavnostjo KZ-1 oziroma pred 1. 11. 2008, ko upoštevaje določbo 267. člena KZ javni uslužbenec (še) ni bil možni storilec tega kaznivega dejanja, temveč ga je lahko storila le uradna oseba.

Sodba sme temeljiti na s prikritimi preiskovalnimi ukrepi pridobljenih dokazih le, če so bili odrejeni oziroma dovoljeni, podaljšani in izvajani zakonito. Ob pravilni presoji sodišča prve stopnje, da obtoženec nikoli ni imel statusa uradne osebe, se postavlja vprašanje zakonitosti odreditve prikritih ukrepov po 149.a členu in po 1. točki prvega odstavka 150. člena ZKP zoper obtoženca, ki sta bila odrejena v času veljavnosti KZ, ko je kaznivo dejanje prejemanja podkupnine po prvem odstavku 267. člena KZ lahko storila le uradna oseba.