TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se v 2. točki izreka razveljavi in se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V delu, ki se nanaša na plačilo regresa za letni dopust za leto 2000 in na stroške postopka v zvezi z denarnim delom zahtevka, se pritožba šteje za predlog za izdajo dopolnilne sodbe.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Čeprav sta stranki sklenili delovno razmerje za določen čas, je iz 2. člena pogodbe o zaposlitvi pripravnika razvidno, da se delovno razmerje sklepa za opravljanje pripravništva. Četrti odstavek 19. čl. ZDR določa, da se v skladu s kolektivno pogodbo oz. splošnim aktom trajanje pripravništva podaljša za čas daljše opravičene odsotnosti z dela, razen za čas letnega dopusta. V spornem obdobju veljavna SKPGd je v 2. odst. 11. čl. določala, da se pripravništvo podaljša za čas opravičene odsotnosti delavca, če je odsotnost pri delavcu nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe trajala najmanj 28 dni, pri čemer soglasje delodajalca za podaljšanje pripravništva ni potrebno.

Čeprav je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku za izplačilo regresa ugodilo le delno, izpodbijana sodba nima zavrnilnega dela. Zato je pritožbo v delu, s katerim tožnik zahteva celotni regres za letni dopust, potrebno šteti za predlog za izdajo dopolnilne sodbe.

Pravica do regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta. Ker je tožnik pri toženi stranki pridobil pravico do izrabe letnega dopusta, mu gre celotni regres in ne le njegov sorazmerni del, čeprav mu je delovno razmerje prenehalo že v mesecu februarju.