TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbama se delno ugodi in se sodba razveljavi:

- v ugodilnem delu (tč. I. izreka) v delu, s katerim je bilo ugodeno zahtevku za plačilo izgubljenega dohodka (4.360,85 EUR) in za zakonske zamudne obresti od 5.074,30 EUR za čas pred 1.1.2004 do prenehanja obveznosti (glavnični del tč. I. in 2. alinea tč. I. izreka),

- v zavrnilnem delu (tč. II. izreka) v delu, s katerim je bil zavrnjen zahtevek za plačilo izgubljenega dohodka (20.913,19 EUR), za zahtevane zakonske zamudne obresti od navedenega zneska in za zakonske zamudne obresti od zneska 5.074,30 EUR za čas pred 1.1.2004 (glavnični del točke II ter 3. in 4. alinea točke II izreka) ter

- v stroškovnem delu (točka IV izreka),

ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba razveljavi še v prvi alinei točke I izreka za zakonske zamudne obresti od zneska 417,29 EUR za čas od 24.1.2004 do 21.1.2005.

3. V preostalem se pritožbi zavrneta in se v izpodbijanih, a ne nerazveljavljenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

4. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

Zahtevek za povračilo plačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki jih je plačal oškodovanec kot samostojni podjetnik v času bolniškega staleža zaradi škodnega dogodka, nima opore ne v 1. odst. 174. čl. OZ (stroški zdravljenja) ne v 132. čl. OZ (navadna škoda - zmanjšanje tožnikovega premoženja). Plačilo prispevkov iz zdravstvenega zavarovanja je urejeno v ZZVZZ. Po določbi 45. čl. tega zakona se sredstva za obvezno zavarovanje zagotavljajo s prispevki, ki jih plačujejo zavodu zavarovanci, delodajalci in drugi s tem zakonom določeni zavezanci. Po določbi 15. čl. istega zakona so zavarovanci med drugim osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji, in osebe, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini poklic. Gre torej za strošek, ki zavarovanca obremenjuje, če izpolnjuje v tem zakonu določene pogoje (npr. če je v delovnem razmerju). Ti niso odvisni od posameznega škodnega dogodka. Za priznanje navedenih stroškov kot škode niso izpolnjeni vsi potrebni elementi civilnega delikta. Tako plačilo ne more biti škoda za zavarovanca, ker se njegovo premoženje za plačane zneske zmanjša v vsakem primeru, in sicer iz naslova zakonsko opredeljenih obveznosti, ne pa zaradi neposlovne obveznosti.

Izguba zaslužka za nazaj predstavlja navadno škodo (1. odst. 168. čl. OZ), izgubljeni dobiček pa se kaže v premoženjski razliki med stanjem, ki bi bilo, če ne bi bilo škodnega dogodka, in premoženjskim stanjem, nastalim kot posledica škodnega dogodka. V obeh primerih gre za povrnitev premoženjske škode, vendar je narava uveljavljanih terjatev različna. Pri izgubi zaslužka za nazaj gre za čisto denarno terjatev, škodo, ki se je pritožniku odrazila v zmanjšanju premoženja (132. čl. OZ). Pri izgubljenem dobičku pa gre za nečisto denarno terjatev, pri kateri šele sodišče določi njegov obseg v denarju in ki se odrazi v preprečitvi povečanja tožnikovega premoženja (3. odst. 168. čl. OZ).

Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.