na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
Sodba III Ips 105/2009 - bančna garancija – akcesorna garancija – zagotavljanje javnih dobrin z javnim kapitalom
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE
21.5.2013
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sodba III Ips 105/2009
INTERNA OZNAKA
VS4002271
SENAT, SODNIK
Vladimir Balažic (preds.), dr. Miodrag Đorđević (poroč.), dr. Mile Dolenc, dr. Mateja Končina Peternel, Aljoša Rupel
INSTITUT VSRS
bančna garancija – akcesorna garancija – zagotavljanje javnih dobrin z javnim kapitalom
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
IZREK
Revizija se zavrne.
Tožeča stranka sama krije stroške revizije.
Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe toženi stranki povrniti 1.404,54 EUR stroškov odgovora na revizijo, za primer zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska od šestnajstega dne od vročitve te sodbe do plačila.
Tožeča stranka sama krije stroške revizije.
Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe toženi stranki povrniti 1.404,54 EUR stroškov odgovora na revizijo, za primer zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska od šestnajstega dne od vročitve te sodbe do plačila.
JEDRO
Kadar je plačilna obveznost garanta odvisna od ugotavljanja določenih dejanskih okoliščin, gre za t. i.
odvisno ali akcesorno garancijo.
Za takšno obliko garancije je značilno, da garant ne ravna napak, če odklanja plačilo, dokler ni prepričan, da so izpolnjene dejanske predpostavke iz garancije. Nasprotno pa
neodvisna garancija
zavezuje garanta, da na podlagi preproste zahteve oziroma zahteve, ki jo spremljajo določeni dokumenti, upravičencu plača določen znesek. Pri tem garant ne bo ugotavljal, ali je naročitelj garancije (to je dolžnik) v resnici kršil svojo obveznost (dolžno ravnanje) iz temeljnega posla. Ker je treba upoštevati, da je položaj upravičenca iz izdanih bančnih garancij „na prvi poziv“ v razmerju do zavezanca bistveno boljši, t
eorija zavzema stališče - pridružuje pa se mu tudi revizijsko sodišče - da mora iz zaveze garanta jasno in nedvoumno izhajati, da sprejema neodvisno zavezo, in da se le v takšnih primerih garantova zaveza presoja po pravilih o neodvisnih bančnih garancijah. Oziroma, povedano z drugimi besedami: »Če želijo stranke neodvisno garancijo, morajo paziti, da v njeno besedilo ne zapišejo česa, kar bo mogoče tolmačiti kot garantovo pravico, da pred plačilom preveri, ali je kršena osnovna pogodba»
[
v obravnavanem primeru: ali se je stranski intervenient neresno pogajal
]
.
odvisno ali akcesorno garancijo.
Za takšno obliko garancije je značilno, da garant ne ravna napak, če odklanja plačilo, dokler ni prepričan, da so izpolnjene dejanske predpostavke iz garancije. Nasprotno pa
neodvisna garancija
zavezuje garanta, da na podlagi preproste zahteve oziroma zahteve, ki jo spremljajo določeni dokumenti, upravičencu plača določen znesek. Pri tem garant ne bo ugotavljal, ali je naročitelj garancije (to je dolžnik) v resnici kršil svojo obveznost (dolžno ravnanje) iz temeljnega posla. Ker je treba upoštevati, da je položaj upravičenca iz izdanih bančnih garancij „na prvi poziv“ v razmerju do zavezanca bistveno boljši, t
eorija zavzema stališče - pridružuje pa se mu tudi revizijsko sodišče - da mora iz zaveze garanta jasno in nedvoumno izhajati, da sprejema neodvisno zavezo, in da se le v takšnih primerih garantova zaveza presoja po pravilih o neodvisnih bančnih garancijah. Oziroma, povedano z drugimi besedami: »Če želijo stranke neodvisno garancijo, morajo paziti, da v njeno besedilo ne zapišejo česa, kar bo mogoče tolmačiti kot garantovo pravico, da pred plačilom preveri, ali je kršena osnovna pogodba»
[
v obravnavanem primeru: ali se je stranski intervenient neresno pogajal
]
.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.