TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Nesprejemljivo je takšno formalistično stališče, da naj bi se vsaka
razlika med višino skupnega dohodka, ki jo prijavi davčni zavezanec,
ter višino tega dohodka, ki jo ugotovi davčni organ, že štela kot
dajanje lažnih podatkov z namenom izogniti se davčni obveznosti po
235. čl. KZ.
V primeru, ko so vsi računi o doseženem prometu z brezalkoholno in
alkoholno pijačo bili na davčni upravi, ko je bil obtoženec del
poslovnega leta sploh odsoten, dejavnost pa je vodila druga oseba
(oče), zaradi česar obtoženec tudi ni razpolagal s popolnimi podatki
o svojem poslovanju, uprava za dohodke pa je takšne podatke imela, je
povsem možno, da se objektivno sicer kaže razlika, vendar pa
subjektivno ne gre za to, da je obtoženec nameraval povzročiti
prepovedano posledico. Ker torej v danem primeru subjektivna
komponenta ni bila izražena, opisanih pomanjkljivosti v zvezi z
obtoženčevim dajanjem neresničnih podatkov davčni upravi o doseženem
prometu ni moč ovrednotiti kot kaznivo dejanje davčne zatajitve po
235. čl. KZ.
ORIGINAL:
Potpuno je formalističko i stoga neprihvatljivo stanovište prema
kojem bi postojanje svake razlike u visini iznosa prijavljenog
ukupnog prihoda od strane poreznog obveznika i utvrđenja toga prihoda
od strane poreznog organa predstavljalo davanje lažnih podataka s
namjerom izbjegavanja plaćanja poreza u smislu propisa čl. 235. st.
1. KZ. Naime, ako su se svi računi o ostvarenom prometu alkoholnim i
bezalkoholnim pićima nalazili u upravi prihoda, ako je optuženi dio
poslovne godine bio odsutan, a poslovanje vodila druga osoba (otac),
uslijed čega optuženi nije raspolagao kompletnim podacima o opsegu
svoga poslovanja, dok je nasuprot tome uprava prihoda to imala, onda
se sporna razlika mogla objektivno pojaviti, a da subjektivno
optuženi nije išao za ostvarenjem zabranjene posljedice, niti je u
tom pravcu imao realne izglede. Zbog toga se u takvoj situaciji, zbog
davanja neistinitih podataka u poreznoj prijavi o ostvarenom prometu
u svojoj ugostiteljskoj djelatnosti ne može uzeti kao krivično djelo
porezne utaje iz čl. 235. st. 1.KZ.