TFL Vsebine / Pravna mnenja

Sodišče je prekoračilo obtožbo, ko je glede dejanja, ki ga je bil
javni tožilec pravno opredelil kot kaznivo dejanje posilstva po 1.
odstavku 100. člena KZ SRS, spremenilo navedbe iz obtožnice tako, da
je ob črtanju zatrjevanega spolnega občevanja dodatno opisalo, kako
je bil moten mir občanov in kako obtoženec kaže nagnjenost k
nasilniškemu obnašanju, nato pa na podlagi takšnega spremenjenega
opisa dejanja obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja
nasilniškega obnašanja po 2. odstavku 222. člena KZ SRS.

Obdolženec, zoper katerega je bil javni tožilec vložil obtožnico
zaradi kaznivega dejanja posilstva po 1. odstavku 100. člena KZ SRS,
je bil s sodbo temeljnega sodišča obsojen za kaznivo dejanje
nasilniškega obnašanja po 1. in 2. odstavku 222. člena KZ SRS. S
sodbo sodišča druge stopnje je bilo ugodeno zagovornikovi pritožbi v
delu, nanašajočem se na izpodbijanje odločbe o kazni, v ostalem pa je
bila pritožba zavrnjena in potrjena sodba sodišča prve stopnje. Senat
Vrhovnega sodišča SR Slovenije je ugodil zagovornikovi zahtevi za
izreden preizkus pravnomočne sodbe, razveljavil sodbi sodišč prve in
druge stopnje ter zadevo poslal sodišču prve stopnje v novo
odločitev. V obrazložitvi sodbe vrhovnega sodišča je navedeno:
'Senat vrhovnega sodišča je ob preizkusu zadeve ugotovil, da je bil
obsojenec pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, katerega
sploh ni bil obtožen. Javni tožilec je v pisni obtožnici in v njeni
ustni spremembi na glavni obravnavi obsojencu očital, da je storil
kaznivo dejanje posilstva po 1. in 2. odstavku 100. člena KZ SRS,
sodišče pa je obsojenca spoznalo za krivega kaznivega dejanja
nasilniškega obnašanja po 1. in 2. odstavku 222. člena KZ SRS. Pri
tej spremembi pa ni šlo le za spremenjeno pravno oceno dejanja, ampak
je šlo tudi za spremenjen opis dejanja. V opisu dejanja v izreku
sodbe je izpuščena trditev iz obtožnice, da je obsojenec spolno
občeval z oškodovanko, se pravi, da je izpuščen odločilni zakonski
znak kaznivega dejanja posilstva. Po drugi strani pa je sodišče, ne
da bi za to imelo oporo v vloženi obtožnici obsojencu kot posledico
storjenega kaznivega dejanja pripisalo, da je motil mir občanov in da
njegovo prejšnje življenje kaže, da je nagnjen k nasilniškemu
obnašanju. V zvezi z obema dodanima očitkoma, ki se nanašata na znake
kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja po 222. členu KZ SRS, pa je
bil opis dejanja razširjen z navedbami, da so za obsojenčevo ravnanje
z oškodovanko zvedeli tudi drugi ljudje in da je bil obsojenec že
štirikrat pravnomočno kaznovan zaradi kaznivih dejanj nasilniških
obnašanj po 2. odstavku 292. a člena KZ oziroma po 2. v zvezi s 1.
odstavkom 222. člena KZ SRS in tudi dvakrat kaznovan zaradi prekrškov
zoper javni red in mir. Očitno je, da je sodišče dodatno v opisu
dejanja v izreku navedlo omenjene dejanske okoliščine zato, ker sicer
iz njegovega ravnanja, kakor je bilo opisano v obtožnici, ne bi
izhajali znaki nasilniškega obnašanja po 1. in 2. odstavku 222. člena
KZ SRS. Na ta način pa je sodišče obsojenca spoznalo za krivega
očitno za drugo dejanje, kot je bil obtožen. Kolikor je torej sodišče
spoznalo obsojenca za krivega kaznivega dejanja nasilniškega
obnašanja po 1. in 2. odstavku 222. člena na podlagi opisa dejanja,
ki ga je v primerjavi z vloženo obtožnico samo razširilo z dodajanjem
dejanskih okoliščin, je s tem prekoračilo obtožbo in tako storilo
bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke 1. odstavka
364. člena ZKP'.