Uredba o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na...

2458. Uredba o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem

Na podlagi petega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE) in prvega odstavka 43. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12 in 61/17 – GZ) Vlada Republike Slovenije izdaja

U R E D B O
o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem

1. člen

(vsebina)

Ta uredba z namenom varstva okolja in varovanja človekovega zdravja določa zahteve za skladišča, v katerih se na prostem skladiščijo trdni gorljivi odpadki (v nadaljnjem besedilu: skladišče odpadkov na prostem), pogoje za skladiščenje takih odpadkov v teh skladiščih ter ukrepe varstva pred požarom.

2. člen

(uporaba)

(1)

Ta uredba se uporablja za začasno skladiščenje pri izvirnem povzročitelju, predhodno skladiščenje pri zbiralcu in skladiščenje pri obdelovalcu (v nadaljnjem besedilu: skladiščenje), kadar ti hkrati skladiščijo 200 m3 ali več trdnih gorljivih odpadkov na prostem, razen če je s posebnim predpisom za posamezno vrsto ali tok odpadkov določeno drugače.

(2)

Ta uredba se ne uporablja za skladiščenje odpadkov v standardiziranih ognjevzdržnih zabojnikih z vgrajenim zadrževalnim sistemom za prestrezanje in zadrževanje gasilne vode, razen glede ravnanja z zadržano gasilno vodo.

(3)

Za vprašanja v zvezi s skladiščenjem trdnih gorljivih odpadkov, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja odpadke.

3. člen

(izrazi)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1.

gasilna voda je tekočina, ki nastane pri gašenju požarov v skladiščih odpadkov na prostem;

2.

industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;

3.

inženir s področja požarne varnosti je pooblaščeni inženir s področja požarne varnosti v skladu s predpisom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost;

4.

požarni sektor je zaokrožena celota znotraj skladišča na prostem, iz katere se zaradi uporabe predpisane razdalje ali požarnega zidu požar nekaj časa ne more širiti v sosednje požarne sektorje skladišča na prostem, na sosednje objekte ali v okolico;

5.

požarno polje je zaokrožena celota znotraj požarnega sektorja, iz katerega se zaradi uporabe predpisane razdalje ali požarnega zidu požar ne more širiti v sosednja požarna polja, na sosednje objekte ali v okolje;

6.

skladišče odpadkov je skladišče odpadkov v stavbah in skladišče odpadkov na prostem;

7.

skladišče odpadkov na prostem je skladišče, ki ni skladišče odpadkov v stavbi;

8.

stavba je stavba v skladu z zakonom, ki ureja graditev;

9.

trdni gorljivi odpadki so odpadna plastika, odpadna guma, razen izrabljenih gum iz predpisa, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami, odpadni papir, odpadni les, odpadni tekstil ali mešanica teh odpadkov, trdni odpadki, ki vsebujejo plastiko, gumo, papir, les ali tekstil ali druge gorljive odpadne materiale, ter trdno gorivo iz predpisa, ki ureja predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo in njegovo uporabo; in

10.

upravljavec skladišča odpadkov na prostem je izvirni povzročitelj odpadkov, zbiralec odpadkov in obdelovalec odpadkov, ki upravlja skladišče odpadkov na prostem.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen kakor izrazi, opredeljeni v predpisu, ki ureja odpadke, predpisu, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, in predpisih, ki urejajo graditev in varstvo pred požari.

4. člen

(zahteve za skladišče odpadkov na prostem)

(1)

Skladišče odpadkov na prostem mora izpolnjevati naslednje zahteve:

1.

v celoti mora biti ograjeno z najmanj 1,8 m visoko ograjo, da je preprečen dostop nepooblaščenim osebam ter vsem vozilom in osebam izven obratovalnega časa skladišča, razen če je to skladišče že del ograjenega območja;

2.

na vidnem mestu mora biti nameščena tabla z napisom »Skladišče odpadkov« in naveden naziv upravljavca skladišča odpadkov na prostem;

3.

tla skladišča odpadkov na prostem morajo biti v skladu s stanjem tehnike utrjena tako, da so neprepustna, odporna proti učinkovanju skladiščenih odpadkov in proti gasilni vodi ter omogočajo učinkovito odtekanje odpadnih vod brez zastajanja vode in nastajanja luž;

4.

s padavinskimi odpadnimi vodami z manipulativnih površin, ki lahko pridejo v stik s trdnimi gorljivimi odpadki in drugimi odpadnimi vodami, ki nastanejo na območju skladišča, je treba ravnati tako, kot je določeno za industrijske odpadne vode v predpisu, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;

5.

za gašenje trdnih gorljivih odpadkov, za katere se uporablja kot gasilno sredstvo izključno voda, morajo biti ob pogoju, da so na voljo vsaj dve uri pri pretočnem tlaku najmanj 2,5 bar (zahteva za pretočni tlak velja le, če se voda zagotavlja iz hidrantnega omrežja), zagotovljene najmanj naslednje količine vode za gašenje:

-

za požarne sektorje s površino, manjšo od 1.600 m2: 96 m3/h,

-

za požarne sektorje s površino, enako ali večjo od 1.600 m2: 192 m3/h;

6.

zagotovljeni morajo biti dostopi, dovozi, delovne površine in postavitvene površine za gasilsko ali drugo intervencijo v skladu s predpisi, ki določajo zahteve za dostope, dovoze, delovne površine in postavitvene površine za gasilsko ali drugo intervencijo.

(2)

Za izpolnjevanje zahteve iz 5. točke prejšnjega odstavka se glede načinov zagotavljanja vode za gašenje lahko uporabljajo:

-

javni ali zasebni vodovod,

-

naravni vodotoki in stoječe vode (potoki, reke, jezera ipd.),

-

vodnjaki ali

-

rezervoarji za vodo za gašenje.

(3)

Če zahtevane količine vode za gašenje ni mogoče zagotoviti samo z enim virom, je treba zagotoviti dva ali več virov vode za gašenje.

(4)

Viri za zagotavljanje vode za gašenje morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

-

javni vodovod ustreza za preskrbo z vodo za gašenje, če poleg redne porabe za pitno in sanitarno vodo zagotavlja še zanesljivo dobavo, potreben pretok in zalogo za gašenje;

-

naravni vodotoki in stoječe vode morajo imeti dovolj velik stalen dotok, globino ter odvzemno mesto – črpališče. Črpališče je prostor za postavitev gasilnega vozila dovolj blizu vode, da sesalna višina ni večja od 5 m. Na mestu črpanja mora biti voda globoka najmanj 0,4 m. Do črpališča mora biti omogočen dovoz za gasilsko vozilo v skladu s predpisi, ki določajo zahteve za dovoze za gasilska vozila. Če to ni mogoče, je treba zagotoviti mesta za postavitev potrebnega števila prenosnih motornih brizgaln in dostop do teh mest. Odvzem vode mora biti zagotovljen tudi v zimskih razmerah. Če površina vode zmrzuje, je treba omogočiti črpanje vode izpod ledu;

-

vodnjak s talno vodo je primeren vir vode za gašenje, če je dotok vode tolikšen, da pri črpanju zahtevane količine vode gladina talne vode ne pade pod 5 m;

-

rezervoarji za vodo za gašenje so lahko pokriti ali odkriti. Za odvzem vode je potreben jašek ali vgrajena toga sesalna cev z gasilsko spojko velikosti A (premera 110 mm) ter s sesalnim košem na dnu rezervoarja in povratnim ventilom z izpustom. Globina rezervoarja mora biti takšna, da sesalna višina ne presega 5 m. Jašek ali toga sesalna cev morata biti od stavbe oddaljena najmanj 10 m.

(5)

Zračna razdalja od skladiščenih trdnih gorljivih odpadkov do vira vode za gašenje iz drugega odstavka tega člena je lahko največ 80 m.

(6)

Upravljavec skladišča odpadkov na prostem mora zagotoviti, da je med gašenjem požara preprečeno onesnaženje tal in voda s snovmi, ki nastajajo pri gašenju.

(7)

Upravljavec skladišča odpadkov na prostem mora zagotoviti zadrževalni sistem za prestrezanje in zadrževanje gasilne vode, s čimer se prepreči kakršno koli izcejanje, izpiranje, uhajanje ali odvajanje te vode v kanalizacijo, površinske in podzemne vode ter je omogočen njen ločeni zajem.

(8)

Zadrževalni sistem je lahko nepremičen ali premičen, njegova prostornina pa mora zagotoviti prestrezanje in zadrževanje gasilne vode, ki bi nastala ob gašenju. Prostornino zadrževalnega sistema določi inženir s področja požarne varnosti.

(9)

Skladišče odpadkov na prostem v okviru zbirnega centra izvajalca obvezne občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora izpolnjevati tudi zahteve glede zbirnega centra iz predpisa, ki ureja obvezno občinsko gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov.

(10)

Skladišče odpadkov na prostem v okviru centra za ravnanje s komunalnimi odpadki pri izvajalcu obdelave mešanih komunalnih odpadkov mora izpolnjevati tudi zahteve za center za ravnanje s komunalnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov.

5. člen

(prepovedi)

(1)

Trdnih gorljivih odpadkov ni dovoljeno skladiščiti zunaj skladišč odpadkov.

(2)

V skladišču odpadkov na prostem sta prepovedana uporaba odprtega ognja in kajenje.

6. člen

(zahteve za skladiščenje trdnih gorljivih odpadkov na prostem)

(1)

Upravljavec skladišča odpadkov na prostem mora poleg izpolnjevanja zahtev za skladiščenje odpadkov iz predpisa, ki ureja odpadke, urediti in vzdrževati skladišče odpadkov na prostem tako, da:

1.

trdni gorljivi odpadki zaradi skladiščenja ne spreminjajo fizikalnih in kemijskih lastnosti;

2.

se za prevoz in manipulacijo s trdnimi gorljivimi odpadki uporabljajo vozila, ki so opremljena tako, da se prepreči razsutje odpadkov;

3.

so nepremične posode, zabojniki ali druge embalažne enote, v katerih so skladiščeni trdni gorljivi odpadki, izdelane iz materiala, odpornega proti učinkovanju shranjenih odpadkov;

4.

so nepremične posode, zabojniki ali druge embalažne enote, ki se uporabljajo za skladiščenje trdnih gorljivih odpadkov, izdelane tako, da omogočajo varno polnjenje, praznjenje in vzorčenje odpadkov;

5.

skladiščeni trdni gorljivi odpadki in postavitev embalažnih enot omogočajo neoviran dostop in premikanje z viličarjem ali podobnim strojem;

6.

je najmanjša razdalja med zunanjim robom trdnih gorljivih odpadkov, ki niso skladiščeni v zaprtih embalažnih enotah, in omrežjem za prenos in distribucijo električne energije, plinovodom ali drugim energetskim omrežjem vsaj 15 m;

7.

je glede na vrsto in količino skladiščenih trdnih gorljivih odpadkov vedno v zadostni količini zagotovljeno ustrezno gasilno sredstvo.

(2)

Trdne gorljive odpadke je dovoljeno skladiščiti na prostem pod naslednjimi pogoji:

1.

višina trdnih gorljivih odpadkov je lahko največ 5 m oziroma največ 4 bale, če so balirani, pri čemer te v višino ne smejo presegati 4 m;

2.

širina trdnih gorljivih odpadkov je lahko največ 40 m, če je po celotni dolžini skladiščenih odpadkov omogočena prosta dostopnost z dveh strani, in 20 m, če je prost dostop po celotni dolžini mogoč le z ene strani;

3.

največja širina skladiščenih trdnih gorljivih odpadkov v pregradnih skladiščnih prostorih na prostem je 10 m, pri čemer mora biti pregrada vsaj 1 m višja od skladiščenih odpadkov, na pregradi pa mora biti ta višina vidno označena;

4.

skladiščeni trdni gorljivi odpadki morajo biti od stavb oddaljeni najmanj 20 m ali pa je treba med stavbo in odpadki zagotoviti požarni zid;

5.

požarni sektorji in požarna polja so urejena v skladu s šestim, sedmim in osmim odstavkom 7. člena te uredbe; in

6.

skladiščeni trdni gorljivi odpadki so od meje skladišča odpadkov na prostem, do katere je z zunanje strani možen prost dostop, oddaljeni najmanj 10 m ali pa je na meji skladišča odpadkov na prostem zagotovljen zaščitni zid iz negorljivih materialov in ustrezne višine, da se prepreči, da bi bil požar podtaknjen z zunanje strani.

(3)

Skladiščenje trdnih gorljivih odpadkov mora biti izvedeno tako, da je zagotovljena stabilnost odpadkov in da ne prihaja do zdrsov ali porušitev. Balirani odpadki se skladiščijo z zamikanjem bal, da se prepreči vertikalno širjenje požara.

(4)

V skladišču odpadkov na prostem mora biti zagotovljena redna, vsaj na dve uri, vizualna kontrola z obhodom, ali ustrezen videonadzor, s katerim se spremlja stanje skladiščenih trdnih gorljivih odpadkov, da bi se hitro prepoznalo stanje, ki bi lahko povzročilo onesnaženje okolja ali gorenje odpadkov, ter izvedli ukrepi za preprečitev onesnaženja okolja ali gorenja odpadkov. O izvedeni kontroli je treba voditi evidenco, iz katere je razvidno časovno zaporedje dogodkov in ugotovitev. Evidenco je treba hraniti najmanj eno leto in ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ali pristojnemu inšpektorju na zahtevo omogočiti vpogled vanjo.

(5)

Upravljavec skladišča odpadkov na prostem določi osebo, ki je v primeru intervencije odgovorna za sporočanje sprotnih podatkov o vrsti in količini skladiščenih trdnih gorljivih odpadkov na prostem gasilski ali drugi intervencijski enoti.

Uredba o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem

Časovnica