TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni v točki II in III izreka, tako da se sodba v tem delu glasi:

„II. Ugotovi se, da tožniku pri toženi stranki delovno razmerje zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 10. 2007 ni prenehalo dne 8. 10. 2007, ampak mu je trajalo do 19. 11. 2007 in od 30. 11. 2007 do 31. 12. 2008, z vsemi pravicami iz dela in po delu. Višji zahtevek (za obdobje od 19. 11. 2007 do 30. 11. 2007) se zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna tožniku za časovno obdobje od 8. 10. 2007 do 19. 11. 2007 in od 30. 11. 2007 do 31. 12. 2008 obračunati vsakokratne pripadajoče mesečne plače, v skladu z veljavno pogodbo o zaposlitvi, za obdobje od 19. 11. 2007 do 30. 11. 2007 pa razliko v plači, ki mu gre po pogodbi o zaposlitvi in plačo, ki jo je prejel pri drugem delodajalcu, mu od vsakokratne mesečne bruto plače oziroma razlike v plači odvesti ustrezne davke ter prispevke pri pristojni regionalni skupnosti iz naslova pokojninskega, invalidskega, socialnega ter zdravstvenega zavarovanje ter mu za tem na njegov transakcijski računa izplačati pripadajoče mesečne neto plače in neto razliko v plači, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od vsakega 19. dne v mesecu za znesek iz preteklega meseca do plačila ter ga za obdobje od 8. 10. 2007 do 19. 11. 2007 in 30. 11. 2007 do 31. 12. 2008 prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco ZPIZ. Višji zahtevek za obračun in izplačilo celotne plače, prispevkov ter davkov in vpis v matično evidenco ZPIZ za obdobje od 19. 11. 2007 do 30. 11. 2007 se zavrne.“

2. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

3. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obstajal utemeljen razlog po 8. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ker tožnik ni kršil navodil zdravnika. Tožnik namreč ni imel ustreznih navodil imenovanega zdravnika, z aktivnostmi kritičnega dne pa zdravstvenega stanja tudi ni poslabšal. Dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ni bil sposoben opravljati, bil pa je sposoben opravljati druga opravila (nakupi nujnih življenjskih artiklov, polnjenje bencinskega tanka avtomobila, ki ga je uporabljal, čiščenje njegovih vetrobranskih stekel in odvoz tega avtomobila v popravilo), ki jih je sicer moral, zaradi invalidnosti žene, opravljati v prostem času. Drugačno gledanje bi bilo neživljenjsko, saj ni bistveno, ali je tožnik kršil formalno navodilo imenovanega zdravnika iz odločbe, ampak je bistveno dejstvo, da tožnikovo ravnanje ni vplivalo na podaljšanje zdravljenja oziroma poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja. Tožnikov lečeči fiziater je izpovedal, da je hoja pri takšni poškodbi, kot jo je imel tožnik, zaželjena in da bi bilo v teh primerih pravilneje, če bi v odločbi pisalo, da je potrebno razgibavanje in da je priporočljiva hoja.