TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se ugodi pritožbi tožečih strank in spremeni sodba sodišča prve stopnje tako, da se glasi:

"Ugotovi se, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke V.B., številka 064-81/2003 z dne 24.4.2003, nezakonita.

Tožena stranka je dolžna V.B. od 27.5.2003 do 12.7.2003 prijaviti v socialno zavarovanje z upoštevanjem plače za IV. tarifno skupino po Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, zanj obračunati in odvesti predpisane davke ter prispevke, mu za isto obdobje v delovno knjižico vpisati delovno dobo in tožečim strankam povrniti stroške postopka v znesku 151.272 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.10.2004, v 8 dneh."

Tožena stranka je dolžna tožečim strankam povrniti stroške pritožbe v znesku 49.995 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.4.2006 in stroške revizije v znesku 59.994 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.10.2006, v 8 dneh.

Zmotno je stališče, da je potrebno proti delavcu, ki se mu očita kršitev pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja, uvesti tudi kazenski postopek. Delovno sodišče ob presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR samo preizkusi, ali ima očitana kršitev znake kaznivega dejanja, ne glede na to, če zoper delavca ni bil uveden kazenski postopek. Določba 177. člena ZDR o pisni obdolžitvi pred zagovorom služi temu, da se delavec seznani z očitki kršitve pogodbenih in drugih obveznosti in pripravi svojo obrambo. Namenjena je torej varstvu delavca v postopku izredne odpovedi. To pa delavcu tudi le v primeru ustne seznanitve z očitano kršitvijo pogodbene in druge obveznosti ne preprečuje, da brez pripomb in ugovorov poda zagovor. Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (za razliko od redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) opredeljuje tudi takojšnje prenehanje pogodbenega razmerja. Ta pogoj ni podan, če delodajalec kljub izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogoči delavcu nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Na ta način delodajalec, kljub obstoju razlogov za izredno odpoved, pritrdi možnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma pokaže interes za nadaljevanje, s tem pa ravna v nasprotju z institutom izredne odpovedi.