TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi in se razveljavi:

a/ sodba sodišča druge stopnje glede odločitve o izpraznitvenem zahtevku iz nasprotne tožbe ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje, b/ sodba sodišča druge stopnje v preostalem delu in sodba sodišča prve stopnje v temu ustreznemu delu ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Ob spremembi stanovanjskega zakona, ki je stopila v veljavo dne 7.5.1994, je bila v 2.odst. 156.čl. kategorija stanovanj, kakršno je bilo tožnikovo, precizneje določena. Hkrati je bilo določeno, da mora zagotoviti drugo primerno stanovanje občina. Za odločitev o izpraznitvenem zahtevku iz nasprotne tožbe je bistveno, da stanovanjski zakon dosledno priznava tožniku stanovanjsko zaščito, to je pravico do drugega primernega stanovanja. V zakonu ni podlage za stališče sodišča druge stopnje, da lahko lastnik stanovanja po preteku enega leta od uveljavitve stanovanjskega zakona zahteva brezpogojno izpraznitev stanovanja, ne glede na to, če je tožniku zagotovljeno drugo primerno stanovanje.

Stanovanjski zakon je v prvotnem besedilu 150.čl. določal, da se plačuje neprofitna najemnina za stanovanja, na katerih je bila stanovanjska pravica dodeljena do uveljavitve tega zakona. Omejitve pa da ne veljajo za stanovanja v zasebni lasti. Za tožnika, ki mu je bila na stanovanju v zasebni lasti dodeljena stanovanjska pravica pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona, omenjena zakonska določba najemnine ni dovolj določno opredeljevala. Iz ostalih zakonskih določb ki so nudile takemu imetniku pravice do uporabe stanovanjsko zaščito, je mogoče sklepati na voljo zakonodajalca, da mu zagotavlja za čas uporabe stanovanja (do izselitve) neprofitno najemnino. Spremenjeni 150.čl. stanovanjskega zakona, ki točno določa neprofitno najemnino za tovrstna stanovanja iz 2.odst. 156.čl., je tako pojasnilne narave.