TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti vloženi v korist obsojenega Č.J. in zahtevi za varstvo zakonitosti obsojenega D.P. se ugodi in se pravnomočna sodba Vojaškega sodišča v Ljubljani z dne 12.8.1949, v zvezi s sodbo Vrhovnega vojaškega sodišča v Beogradu z dne 14.11.1949, spremeni tako, da se obsojena Č.J. in D.P. po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprostita obtožbe, in sicer:

1. obsojeni Č.J.,

da je skupaj z obtoženim D.Ž. soglašal z obtoženim D.D., da bo delal na formiranju in širitvi kontrarevolucionarne organizacije z namenom izvrševanja nalog in uresničevanja njenih ciljev na ta način,

a) da je predlagal, da bojkotirajo partijske volitve, ki so bile načrtovane za konec marca 1949, tako da se prečrtavajo volilne liste kandidatov in v tem smislu ter v dogovoru z obt. D. in Ž. agitiral pri obt. M., Ž.-ju pa naložil, naj te prenese na obt. P. z nasvetom, da o tem ne govori I.-ju, ker je ta že kompromitiran; v dogovoru z obt. Ž. se je pripravljal, da pri glasovanju za Partijski komite glasuje za enako misleče kandidate, ki sledijo obrekovalni kampanji ob resoluciji Informbiroja, ter v tem smislu agitiral pri obt. M.; tudi sam je imel namen priti v Komite z namenom, da na ta način dela za obt. D. in ga obvešča o delu Komiteja;

b) se je strinjal s sovražnim delom in propagando, ki jo je vodil obt. D.D. - (ki je bil obtožen, da je razširjal sovražno propagando v duhu obrekovalne kampanje Informbiroja zoper našo državo, tako da je pred drugimi osebno in preko drugih govoril, da v KPJ v Armadi ni bilo demokracije in da jo bo po partijski reorganizaciji še manj kot prej, da v naši državi ni potrebno graditi težke industrije, temveč da je potrebno najprej opraviti industrializacijo vasi, da naša država mora še naprej izvažati surovine in uvažati končne proizvode, da se naprej mora trgovati z državami ljudske demokracije tudi, če bi bilo to na škodo FLRJ, da ZSSR gleda na odnose držav ljudske demokracije širše, iz zornega kota interesov delavskega gibanja nasploh, da pa naše državno vodstvo ima o tem vprašanju prav le toliko, ker na to zadevo gleda z zornega kota interesa le naše države; ter z namenom, da bi na druge čim bolj vplival, je govoril, da ZSSR v kampanji zoper našo državo ne bo popustila in da si bo prizadevala za zamenjavo našega CK KPJ, pripovedoval različne vice na račun avtoritete in postopkov organov oblasti pri preganjanju kontrarevolucionarnih elementov, govoril pred drugimi, da ni pravilno, da se aretirajo in preganjajo člani Partije, ki so za resolucijo Informbiroja in se strinjajo s kampanjo, ki se ob resoluciji vodi zoper našo državo, ker je to njihova partijska zadeva) - in v razgovoru z drugimi to propagando prenašal na ostale;

2. obsojeni D.P.,

a) da se je strinjal z resolucijo Informbiroja in obrekovanji, ki se vodijo zoper državno in politično vodstvo FLRJ ob tej resoluciji, sam bral letake z govorom obrekovalcev A.P. in V.L., ter taka obrekovanja tudi sam razširjal;

b) da je vedoč za sovražna dejanja obt. Ž. in I., ker je po napeljevanju Ž. privolil v bojkot partijskih volitev tako, da bi črtal predlagane kandidate in glasoval za kandidate, ki so na pozicijah resolucije Informbiroja, po spisku kandidatov, ki ga je predhodno naredil Ž. in so se sporazumeli, da se o tem bojkotu pogovorijo s posamezniki individualno ali da se študentom v sobo vržejo liste kandidatov, za katere naj bi, po njihovem mišljenju, glasovali;

s čimer naj bi storila: obs. Č.J. z dejanjem pod 1. točka a) kaznivo dejanje pomoči pri organiziranju kontrarevolucionarne skupine iz 7. točke 3. člena ZKLD, z dejanjem pod 1. točka b) pa kaznivo dejanje agitacije in propagande po 1. odstavku 9. člena ZKLD; obs. D. P. z dejanjem pod 2. točka a) kaznivo dejanje propagande in agitacije po 2. odstavku 9. člena ZKLD, z dejanjem pod 2. točka b) pa kaznivo dejanje po 1. točki 3. člena ZKLD.

Stroški tega dela kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti vložena v korist obsojenega D.Ž. se zavrže kot nedovoljena.

Dogovarjanje glede bojkota volitev v partijski komite oz. dogovarjanje za agitacijo, da se izvolijo v partijski komite somišljeniki, ki "sledijo obrekovalni kampanji resolucije Informbiroja", ni pomenilo pomoči pri organiziranju oborožene tolpe, ki je imela cilj izvrševati dejanja iz 2.čl. ZKLD.

Širjenje obrekovanj - torej neresničnih trditev še ne pomeni pozivanja na nasilno rušenje državne ureditve.