TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrže glede odločitve o tožbenem zahtevku za znesek 6.987,45 EUR s pripadki ter glede odločitve o stroških postopka v zvezi z odgovorom na pritožbo v znesku 1.339,20 EUR s pripadki.

Sicer se revizija zavrne.

Po oceni revizijskega sodišča sodišči prve in druge stopnje nista potrebovali znanja, s katerim ne bi sami razpolagali, torej nista bili dolžni svojega zaznavanja in sklepanja dopolnjevati s posebnim strokovnim znanjem, ki bi lahko pripomoglo pri ugotavljanju pravno odločilnih dejstev. Zadostovala je vizuelna percepcija ter logično, življenjsko izkustveno sklepanje in znanje splošne izobrazbe. Tipologični argumenti, ki so nujni za uporabo pravnih standardov, med katere spada v spornem primeru tudi ocena nastanka škode ter protipravnosti toženčevega ravnanja, se torej niso nanašali na določeno strokovno ali poklicno vedenje ali ravnanje, ki bi zahtevalo dopolnitev sodnikovega spoznavnega procesa z izvedencem. Zato procesne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP ni.

Kršitev zmotne uporabe materialnega prava ne more biti storjena zgolj s citatom zakonske določbe, katere potem sodišče ne uporabi v korist pravdne stranke, ki se na določbo sklicuje. Prav tako dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje - da toženec s svojim ravnanjem ni poškodoval tožničinih stvari, da kadi ni odtujil, da določenih vplivov izvedbe del kot tudi samega stanja po zalitju vode ni mogel preprečiti (smrad, prašenje), ali pa celo, da določenih oblik škode tožeča stranka upoštevaje predložene dokaze (predvsem fotografije) niti ni izkazala, oziroma so celo predstavljale nujne posledice samega zalitja vode, kar vse je toženec pri sanaciji odpravljal, niso omogočale uporabo določbe 131. člena OZ.