Nalaganje dokumenta...
Program specializacije iz klinične psihologije
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 38-1320/2005, stran 3569 DATUM OBJAVE: 15.4.2005
VELJAVNOST: od 15.4.2005 do 13.9.2013 / UPORABA: od 15.4.2005 do 13.9.2013
RS 38-1320/2005
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 14.9.2013 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: NEAKTUALEN.
1320. Program specializacije iz klinične psihologije
Na podlagi prvega odstavka 5. člena Pravilnika o specializacijah zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev (Uradni list RS, št. 37/04) minister za zdravje objavlja
P R O G R A M S P E C I A L I Z A C I J E
iz klinične psihologije
iz klinične psihologije
I. SPLOŠNO
1. Namen specializacije
Specializacija je učni in vzgojni proces, v katerem specializant pridobi taka teoretična in praktična znanja s področja klinične psihologije, da je po končanem usposabljanju sposoben samostojno opredeliti večino bolnikov z akutnimi in kroničnimi duševnimi motnjami ter boleznimi in opravljati različne psihoterapevtske (zgolj tiste, ki so smiselni in upravičeni glede na naravo motnje), rehabilitacijske in preventivne ukrepe. Specializant med učnim procesom sodeluje v kliničnem timu pri obravnavi duševnih motenj.
2. Pogoj za vstop v specializacijo iz klinične psihologije:
-
zaključen univerzitetni študij psihologije,
-
opravljen strokovni izpit s področja zdravstvene dejavnosti,
-
dve leti delovne dobe v zdravstveni dejavnosti po opravljenem strokovnem izpitu iz prejšnje alinee.
3. Trajanje in struktura specializacije
Program specializacije iz klinične psihologije traja 4 leta.
4. Zaključek specializacije
Glavni mentor ugotovi, da je specializacija opravljena, ko preveri ustreznost trajanja specializacije, izpolnjevanje predpisanih pogojev glede pridobljenega znanja, števila in kakovosti opravljenih storitev in drugih predpisanih sposobnosti. Glavni mentor oceni znanje za pristop specializanta k specialističnem izpitu in poda pisni pristanek za opravljanje specialističnega izpita. Specializacija se konča s specialističnim izpitom.
5. Naziv po končanem programu specializacije iz klinične psihologije
Specializantu, ki je opravil specialistični izpit, se podeli naziv specialist klinične psihologije.
II. PREVERJANJE ZNANJA
Vsak specializant ima svoj list specializanta ter dnevnik, v katerega vpisuje vse opravljene posege ter svoje strokovne, pedagoške in raziskovalne prispevke.
1. Sprotno preverjanje znanja
(1)
Za zagotavljanje ustrezne kakovosti specializacije se preverjajo pridobljeno znanje in sposobnosti specializanta s trajnim nadzorom in občasnimi preverjanji – kolokviji. Kolokviji se izvajajo po končanju usposabljanja na posamezni učni enoti. V okviru posamezne učne enote mora biti izvedena najmanj ena predstavitev bolnika. Pisanje članka ali sodelovanje pri raziskavi je fakultativno. Zaželeno je sodelovanje v vsaj enem raziskovalnem timu.
(2)
Pogoj za nadaljevanje specializacije so uspešno opravljeni kolokviji.
2. Specialistični izpit
Specialistični izpit je sestavljen iz preverjanja praktičnega in teoretičnega znanja specializanta.
III. PROGRAM SPECIALIZACIJE
1. Časovni in vsebinski okvir izvedbe posameznih delov specializacije
TRAJANJE (v mesecih)
+----------------------------------------------------+-----+
|urgentna in intenzivna stanja | 3 |
+----------------------------------------------------+-----+
|prolongirano zdravljenje duševnih motenj ter bolezni| 7 |
|in | |
|rehabilitacija | |
+----------------------------------------------------+-----+
|geriatrična psihiatrija in klinična psihologija | 3 |
+----------------------------------------------------+-----+
|bolezni odvisnosti | 5 |
+----------------------------------------------------+-----+
|krizne intervencije | 2 |
+----------------------------------------------------+-----+
|ambulantno oziroma izvenbolnišnično zdravljenje | 4 |
|duševnih motenj | |
+----------------------------------------------------+-----+
|forenzična psihologija | 2 |
+----------------------------------------------------+-----+
|klinična psihologija otrok | 3 |
+----------------------------------------------------+-----+
|klinična psihologija mladostnikov | 3 |
+----------------------------------------------------+-----+
|psihoterapija | 4 |
+----------------------------------------------------+-----+
|nevropsihologija | 6 |
+----------------------------------------------------+-----+
|področja družinske medicine | 3 |
+----------------------------------------------------+-----+
|program po izbiri | 3 |
+----------------------------------------------------+-----+
SKUPNO 48
+----------------------------------------------------+-----+
|urgentna in intenzivna stanja | 3 |
+----------------------------------------------------+-----+
|prolongirano zdravljenje duševnih motenj ter bolezni| 7 |
|in | |
|rehabilitacija | |
+----------------------------------------------------+-----+
|geriatrična psihiatrija in klinična psihologija | 3 |
+----------------------------------------------------+-----+
|bolezni odvisnosti | 5 |
+----------------------------------------------------+-----+
|krizne intervencije | 2 |
+----------------------------------------------------+-----+
|ambulantno oziroma izvenbolnišnično zdravljenje | 4 |
|duševnih motenj | |
+----------------------------------------------------+-----+
|forenzična psihologija | 2 |
+----------------------------------------------------+-----+
|klinična psihologija otrok | 3 |
+----------------------------------------------------+-----+
|klinična psihologija mladostnikov | 3 |
+----------------------------------------------------+-----+
|psihoterapija | 4 |
+----------------------------------------------------+-----+
|nevropsihologija | 6 |
+----------------------------------------------------+-----+
|področja družinske medicine | 3 |
+----------------------------------------------------+-----+
|program po izbiri | 3 |
+----------------------------------------------------+-----+
SKUPNO 48
Redni dopust specializant lahko izkoristi po dogovoru z glavnim in neposrednim mentorjem.
2. Obseg znanja in veščin, ki jih mora specializant obvladati do zaključka programa specializacije
Specializant mora do zaključka programa specializacije spoznati in obvladati:
-
teoretične osnove in znanja s področja inteligentnosti, ki zajemajo oceno inteligentnosti in intelektualne storilnosti ter oceno spremembe storilnosti glede na prisotnost duševnih ali drugih težav,
-
znanja s področja ocenjevanja osebnosti, da je sposoben oceniti trajne lastnosti in variabilna stanja, ki so posledica različnih dejavnikov,
-
teoretične osnove in znanja iz klinično-psihološke stroke ter z različnih področij psihopatologije: shizofrenija in druge psihotične motnje, afektivne motnje, anksiozne motnje, somatoformne motnje, demence in druge kognitivne motnje, disociativna stanja, spolne motnje in motnje spolne identitete, motnje hranjenja, motnje spanja, razvojne motnje, motnje kontrole impulzov, prilagoditvene in stresne motnje, osebnostne motnje, z različnimi substancami pogojene motnje ter odvisnosti in zlorabe, duševne motnje zaradi splošnega somatskega stanja, urgentna stanja v psihiatriji, epilepsije in mejna nevrološka stanja, področje preventive in mentalne higiene,
-
tehniko klinično-psihološkega intervjuja ter diagnostičnih postopkov, diferencialno diagnostičnih postopkov na področju duševnih motenj.
A)
Opraviti mora:
-
60 usmerjenih anamnez,
-
30 nevropsiholoških diagnostičnih obravnav odraslih,
-
10 nevropsiholoških diagnostičnih obravnav otrok in mladostnikov,
-
30 posvetovanj s psihiatrom, 10 posvetovanj z nevrologom in 10 posvetovanj s specialistom splošne medicine,
-
10 posvetovanj z ustreznim specialistom ene od medicinskih strok,
-
20 primerov suportivne terapije,
-
10 primerov kognitivne terapije,
-
6 primerov vedenjske terapije,
-
najmanj po 3 primere celostne obravnave oseb s shizofrensko psihozo, afektivno psihozo, kriznim stanjem, anksioznostjo, depresijo, motnjami hranjenja, boleznimi odvisnosti – skupaj 40 primerov integrirane obravnave v timu,
-
3 primere relaksacijske terapije,
-
100 ur supervizije psihoterapevtskega dela,
-
200 obravnav oseb z duševnimi in vedenjskimi motnjami, od tega 50 na novo hospitaliziranih pacientov in 50 ambulantnih pacientov,
-
vodenje 3 različnih skupin,
-
predstavitev primera na 10 t. i. Case-konferencah.
B)
Usposobiti se mora:
-
za razumevanje rezultatov določenih psihiatričnih in nevrofizioloških preiskav, spoznati osnove elektroencefalografije, nuklearnomedicinskih in magnetnoresonančnih preiskav,
-
za posredovanje potrebnih klinično psiholoških znanj drugim članom strokovne skupine,
-
integrirati in praktično uporabiti pridobljena znanja in veščine ter se s tem usposobiti za sodelovanje v terapevtski delovni skupini,