IZREK
I. Pritožbama tožeče in tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se po spremembi pravilno glasi:
„I. Kupnina po prodajni pogodbi z dne 21. 12. 2017, ki sta jo sklenili tožeča stranka kot kupec in tožena stranka kot prodajalec za nepremičnino ID parcela 0000 111/16 (parcelna številka 111/16 k. o. 0000 ...) (ID ...) se zniža za znesek 10.700,00 EUR (tako, da kupnina znaša 96.300,00 EUR).
II. V preostalem delu (tj. v delu, v katerem tožeča stranka zahteva znižanje kupnine po prodajni pogodbi z dne 21. 12. 2017, ki sta jo sklenili tožeča stranka kot kupec in tožena stranka kot prodajalec za nepremičnino ID parcela 0000 111/16 (parcelna številka 111/16 k. o. 0000 ...) (ID ...) še za 32.100,00 EUR se tožbeni zahtevek zavrne.
III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek 10.700,00 EUR v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 2. 2018 dalje do plačila.
IV. Višji tožbeni zahtevek, po katerem je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati še znesek 32.100,00 EUR v roku 15 dni skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dne 23. 2. 2018 dalje do plačila, se zavrne.
V. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 606,01 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, po poteku tega roka do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od navedenega zneska.“
II. V preostalem nespremenjenem delu se sodba sodišča prve stopnje potrdi, pritožbi tožeče in tožene stranke pa zavrneta.
III. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti 180,53 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, po poteku tega roka do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od navedenega zneska, svoje pritožbene stroške pa mora tožeča stranka kriti sama.
JEDRO
Pravilnost prodajalčeve izpolnitve se presoja na trenutek, ko bi svojo obveznost moral izpolniti, in ne more biti odvisna od bodočih negotovih dogodkov. Tako tudi ne od aktivnega ali pasivnega ravnanja tretje osebe. To pa pomeni, da zaključka o pravni napaki ne gre vezati na to, da gradbena inšpekcija (po prodaji) vse do danes ni izdala odločbe, da gre za črno gradnjo.
Za presojo medsebojnih kupčevih in prodajalčevih pravic je odločilno pravno stanje stvari v trenutku, ko zapade prodajalčeva zaveza, ko bi torej moral na kupca prenesti lastninsko pravico in mu omogočiti, da stvar prejme v dogovorjenem ali običajnem pravnem stanju. Nesporno v tem postopku je, da je bila (v trenutku prodaje) gradnja izvedena v nasprotju z izdanima gradbenima dovoljenjema, o tem, da gre za neskladje, ki ga ni mogoče sanirati, pa se je sodišče prve stopnje prepričalo z vpogledom v listine A 13 in A 11. Če je gradnja izvedena v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, pa – v nasprotju s pritožbenimi očitki – zaključek prvostopenjskega sodišča, da takšno stanje onemogoča pridobitev uporabnega dovoljenja in otežuje nadaljnje razpolaganje z lastnino, ni napačen. Lastninska pravica je namreč v takšnem primeru omejena s pravico tretjega - države.
Za omejitve javnopravne narave prodajalec odgovarja, če kupcu niso bile znane in ne, če bi mu morale biti znane, ob pogoju, da je prodajalec vedel zanje ali vedel, da jih je mogoče pričakovati, pa jih kupcu ni sporočil.
Tožeča stranka je svoj zahtevek pravilno oblikovala na način, da je v 1. točki podala oblikovalni zahtevek, da se kupnina po prodajni pogodbi zniža na točno določen znesek, sodišče prve stopnje pa je zmotno presodilo, da je zahtevek v tem delu ugotovitveni in ga na račun pomanjkanja predpisa, ki bi določal, da se ugotovitvena tožba lahko vloži, pa tudi zaradi pomanjkanja druge pravne koristi od ugotovitve pravice, zavrglo.
Predpravdno, s strani stranke predloženo strokovno mnenje, namreč ni dokaz, ki bi konkuriral mnenju s strani sodišča postavljenega izvedenca. Pri zunajsodnem, s strani stranke pridobljenem strokovnem mnenju gre za strokovno argumentiran del strankinih navedb.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.