TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v

izpodbijanem delu spremeni tako, da se ugovoru dolžnika delno ugodi

in se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu opr.št. In

2004/00189 z dne 1.9.2004 (poleg v na prvi stopnji razveljavljenem

delu) razveljavi še:

- za znesek 692.815,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 31.8.2004 dalje do plačila;

- za znesek stroškov prisilne izterjave v višini 4.000,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.3.2004 dalje do plačila ter v

višini 1.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.5.2004

dalje do plačila ter

- za znesek 531.000,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 31.8.2004 dalje do plačila,

in se v tem delu predlog za izvršbo zavrne, medtem ko se v preostalem

delu ugovor dolžnika kot neutemeljen zavrne.

V odločbi o stroških izvršilnega postopka (3. točka izreka) pa se

izpodbijani sklep spremeni tako, da je dolžnik dolžan upniku povrniti

izvršilne stroške v višini 13.526,53 SIT.

V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem a nespremenjenem

delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Ker predstavljata dolgovna seznama skladno z določbo 2. odstavka 44.

člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP) izvršilna naslova, v tem

postopku ne morejo biti upoštevne dolžnikove pritožbene navedbe o

uporabi nezakonite konformne metode pri izračunu zneskov zakonskih

zamudnih obresti, navedenih v teh izvršilnih naslovih, in o

nepravilnem poračunavanju že poravnanih obveznosti, saj v vsebinsko

pravilnost izvršilnih naslovov dolžnik z ugovorom v postopku sodne

izvršbe ne more več posegati, temveč ima na voljo le še ugovore, ki

preprečujejo izvršbo (55. člen ZIZ).

Res je po določbi 81. člena ZDavP prisilna izterjava iz dolžnikovega

nepremičnega premoženja dovoljena le, če davkov ni bilo mogoče

izterjati iz njegovih dohodkov in terjatev, niti iz njegovega

premičnega premoženja, vendar pa je namen citirane zakonske določbe v

tem, da prepreči neposredno nepremičninsko izvršbo, če bi se

poplačilo lahko doseglo na drug način, ne pa v tem, da v vsakem

primeru (torej tudi v primeru, ko je jasno, da upnik v upravni

izvršbi, ki je še v teku, glede na višino dolžnikovega davčnega dolga

v primerjavi z obsegom njegovega premičnega premoženja in njegovih

siceršnjih prihodkov, celotnega dolga ne bo mogel uspešno izterjati)

prepreči opravo sodne izvršbe, vse do trenutka neuspešnega zaključka

upravne izvršbe.