TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 439/99 z dne 22. 5. 2002 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Novi Gorici, št. U 129/97 z dne 2. 4. 1999 se zavrne.

Očitki o nerazumnosti, arbitrarnosti in neobrazloženosti izpodbijane odločitve ne držijo. Upravno in Vrhovno sodišče sta svojo odločitev o tem, da 3. točke 267. člena ZUP86 ni mogoče uporabiti, dovolj obrazložili in jo utemeljili z razumnimi in logičnimi pravnimi argumenti.Postopek za ugotovitev ničnosti upravne odločbe namreč ni pravno sredstvo za presojo, ali je bilo v postopku za izdajo odločbe o nacionalizaciji dejansko stanje pravilno ugotovljeno, in tudi ne za presojo, ali je bila odločba o nacionalizaciji izdana zaradi napačne uporabe prava. Odpravo takih nepravilnosti je bilo tudi v času izdaje odločbe o nacionalizaciji mogoče uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper navedeno odločbo do njene pravnomočnosti. Če te nepravilnosti niso bile odpravljene in če tudi organ zaradi poteka določenega roka ne more s kakšnim izrednim pravnim sredstvom odločbe spremeniti, razveljaviti ali odpraviti, so vse nezakonitosti (razen tistih, ki imajo po zakonu za posledico ničnost odločbe) sanirane, pravni red pa daje takšni odločbi vrednost pravno povsem pravilne in zakonite odločbe. Pravnomočna odločba je torej tudi izvršljiva, ne glede na to, da gre lahko za nezakonito oziroma nepravilno odločbo. Zgolj okoliščina, da pritožnika pravo razumeta drugače od sodišč, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.