TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob odločanju o pritožbi se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se obdolženca A.A.

na podlagi 358. člena ZKP oprosti obtožbe,

da je z namenom, da bi si pridobil protipravno premoženjsko korist, spravil drugega z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin v zmoto in ga s tem zapeljal, da v škodo svojega premoženja nekaj stori s tem, da je v času od 13. 2. do 29. 5. 2009, ko se je nahajal na zdravljenju v Centru za mentalno zdravje X., B.B. natvezil, da se ukvarja z vlaganjem denarja v posel, kjer lahko stranka pričakuje 20 % obresti v enem mesecu, čemur oškodovanec sprva ni verjel, ko je pa celoten posel potrdil C.C., ki je bil prav tako na zdravljenju, pa si je od prijateljev sposodil 25.000,00 EUR in A.A. junija 2009 v Ljubljani ta znesek tudi izročil, pri čemer ni dobil ne potrdila, ne izjave, ne pogodbe, vendar po enem mesecu denarja ni dobil vrnjenega, A.A. pa je obljubljal, da bo denar vrnil, kasneje pa se izgovarjal, da denarja iz Bosne ni dobil, da nima časa, da je denar še na poti, da so problemi; vendar mu denarja vse do danes ni v celoti vrnil, na telefon se ni več oglasil in tudi sicer ni bil več dosegljiv ter ga na ta način oškodoval za 25.000,00 EUR, pri čemer je že od vsega začetka imel namen na njegovo škodo si pridobiti protipravno premoženjsko korist,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1.

II. Oškodovanca B.B. se na podlagi tretjega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) s premoženjskoporavnim zahtevkom napoti na pravdo.

III. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 6. točke prvega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP bremenijo proračun.

Obdolžencu ni mogoče očitati, da je oškodovanca z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravil v zmoto, ker je v škodo svojega premoženja glede na opis sodbenega izreka oškodovanec (ki je A. A. izročil 25.000,00 EUR izposojenega denarja), tako ravnal šele na podlagi izjave C. C., ko mu je ta potrdil, da je tudi sam obtožencu izročil denar in da je pri njem zadeva (z donosi) že delovala. Oškodovančevi izpovedi glede slednjega je, kot to izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, sledilo tudi prvostopenjsko sodišče.