IZREK
I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu sklep o pričnini potrdi.
II. Pritožbi tožnic se delno ugodi in se izpodbijani sklep:
- v II. in III. točki izreka delno spremeni tako, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni vzpostaviti prejšnje posestno stanje in tožnicam vrniti posest na parceli 516/0 v izmeri 97 m2, k. o. X, tako, da mora (še) položiti kamnite plošče enake kvalitete in dimenzij 30x30 cm -prane teraco plošče na mesto in na enak način, kot so bile položene pred 1. 4. 2011 ter zgraditi škarpo enake kvalitete in oblike ter mer na mesto in na enak način, kot je bila zgrajena do njene odstranitve;
- v V. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna v roku 8. dni od vročitve sklepa sodišča druge stopnje povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 527,15 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje do plačila.
III. V ostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.
IV. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni od vročitve sklepa plačati tožeči stranki 134,05 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje do plačila.
JEDRO
Skladno s 153. členom ZPP je tudi v primeru, da predujem za stroške priče predhodno ni bil založen, dolžna plačati stroške priči tista stranka, ki je (čeprav že izveden) dokaz predlagala. Zaslišanje navedene priče je predlagala (le) tožeča stranka, zato je dolžna priči povrniti njene potne stroške, na račun, ki ji ga bo priča sporočila. Končni uspeh v pravdi nima vpliva na tožničino obveznost plačila stroškov v zvezi z izvedenim dokazom. Ali je tožeča stranka upravičena tudi do povrnitve pravdnih stroškov - med katere lahko spadajo tudi stroški pričnine, kar je odvisno, ali je stranka njihovo povrnitev zahtevala oziroma jih priglasila s stroškovnikom - je stvar končne odločitve oziroma uspeha z glavnim zahtevkom.
Pri zahtevi za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja na nepremičnini na način, da se postavijo nazaj škarpa in kamnite plošče iste kvalitete na mesto in na način kot prej, gre za dajatveni zahtevek, ki ima naravo posestnega varstva. Pri tem ni odločilno, ali plošče in kamni škarpe še obstajajo (da teh ne bi bilo več, toženca sploh nista trdila oziroma nista ugovarjala, da vzpostavitve posesti s položitvijo plošč in škarpe kot je bilo prej, ne bi mogla), s tožbo pa se tudi ne zahteva položitev novih kamnov ali škarpe, saj kot je razvidno iz celovite vsebine zahtevka se zahteva v stanju, obliki in kvaliteti, kot je bilo pred motilnim ravnanjem. Zato je treba ugoditi tudi dajatvenemu zahtevku glede kamnitih plošč in škarpe v obsegu, kot so ga tožnice konkretizirale na naroku 18. 10. 2013 (kar ni sprememba tožbe). Na takšno spremenjeno odločitvijo pa je avtomatično vezan tudi prepovedni del zahtevka, kateremu je bilo z izpodbijanim sklepom že ugodeno z vsebino, da se tožencema s takim in podobnimi ravnanji prepoveduje posegati v neposredno posest tožnic prej navedene nepremičnine.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.