TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v zvezi s I. delom izreka sodbe sodišča prve stopnje tako spremeni, da se zavrne tožnikov tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„Razveljavi se izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 5. 2007, ki jo je izdala tožena stranka.

Ugotovi se, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 8. 5. 2007 in še traja, zato mora tožena stranka tožnika pozvati nazaj na delo, mu čas od 8. 5. 2007 dalje do vrnitve na delo vpisati kot delovno dobo v delovno knjižico in mu za ta čas izplačati pripadajoče nadomestilo plače, kot če bi delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od mesečne zapadlosti dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopkov v višini 1.368,46 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“

Tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.

Samovoljno ravnanje, ki neposredno privede ali bi lahko privedlo do povzročitve škode, in pri katerem delavec vztraja kljub očitno tehtnemu opozorilu sodelavca, da se tako ne dela, ima vse elemente naklepa.

Sodišče druge stopnje je zmotno štelo, da je glede možnosti nadaljevanja delovnega razmerja bistveno, da na tožnikovi strani v zvezi z mesnimi izdelki, odvrženimi v konfiskat, ni bil ugotovljen prisvojitveni namen. Ob namerno povzročeni škodi, ko za takšno ravnanje tožnik niti ni hotel pojasniti subjektivnega motiva, je bila tožena stranka le še v dodatni negotovosti. Ob upoštevanju z vidika varstva potrošnikov občutljivo prehrambeno proizvodnjo, s katero se ukvarja toženka, je pogoj za kakršnokoli sodelovanje v proizvodnem procesu ta, da delavec utemeljeno uživa vsaj osnovno zaupanje v njegovo korektno delo.