TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijani ugodilni del v prvem, drugem in tretjem odstavku izreka sodbe delno spremeni tako, da se glasi:

"Zavrne se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna prvi tožeči stranki A.A. obračunati bruto zneske nadomestila plače, odvesti davek in prispevke ter ji izplačati neto zneske od naslednjih bruto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od datumov zapadlosti:

- 46,83 EUR od 31. 12. 2014,

- 48,30 EUR od 31. 12. 2014,

- 48,30 EUR od 31. 12. 2014,

- 35,07 EUR od 11. 5. 2015,

- 70,14 EUR od 11. 6. 2015,

- 40,95 EUR od 11. 4. 2016,

- 40,95 EUR od 11. 11. 2016,

- 40,95 EUR od 31. 12. 2016,

- 46,80 EUR od 11. 1. 2017

dalje do plačila.

Zavrne se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna drugi tožeči stranki B.B. obračunati bruto zneske nadomestila plače, odvesti davek in prispevke ter ji izplačati neto zneske od naslednjih bruto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od datumov zapadlosti:

- 53,76 EUR od 31. 12. 2014,

- 53,69 EUR od 31. 12. 2014,

- 50,54 EUR od 31. 12. 2014,

- 46,55 EUR od 31. 12. 2014,

- 55,16 EUR od 31. 12. 2014,

- 55,16 EUR od 31. 12. 2014,

- 144,22 EUR od 31. 12. 2014,

- 57,40 EUR od 31. 12. 2014,

- 47,88 EUR od 31. 12. 2014,

- 55,65 EUR od 11. 1. 2016,

- 56,70 EUR od 11. 5. 2016,

- 60,63 EUR od 11. 9. 2016,

- 60,05 EUR od 11. 6. 2017

dalje do plačila.

Zavrne se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tretji tožeči stranki C.C. obračunati bruto zneske nadomestila plače, odvesti davek in prispevke ter ji izplačati neto zneske od naslednjih bruto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od datumov zapadlosti:

- 41,52 EUR od 31. 12. 2014,

- 36,33 EUR od 31. 12. 2014,

- 36,33 EUR od 31. 12. 2014,

- 34,59 EUR od 31. 12. 2014,

- 35,47 EUR od 31. 12. 2014,

- 35,47 EUR od 31. 12. 2014,

- 36,61 EUR od 11. 3. 2015,

- 66,32 EUR od 11. 6. 2015,

- 32,94 EUR od 11. 9. 2015,

- 31,57 EUR od 11. 5. 2016,

- 38,80 EUR od 11. 6. 2016,

- 38,80 EUR od 11. 7. 2016,

- 35,94 EUR od 11. 2. 2017,

- 31,46 EUR od 11. 2. 2017

dalje do plačila.

Tožeče stranke same krijejo svoje stroške postopka, toženi stranki pa so dolžne povrniti vsaka po 661,67 EUR stroškov postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila."

II. V preostalem delu se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožečih strank zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeče stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka, toženi stranki pa so dolžne povrniti vsaka po 183,33 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila.

Bistvena zahteva tožnic je, da so, ker imajo delovni čas razporejen na vseh sedem dni v tednu, upravičene do nadomestila plače za vse praznike. Tožnice bi bile tako izenačene z delavci, ki delo opravljajo v enakomerno razporejenem delovnem času in ki so upravičeni do nadomestil plače za vse praznike, ki padejo na dneve od ponedeljka do petka. Vendar pa v skladu z določbo devetega odstavka 137. člena ZDR-1 navedeno nadomestilo plače pripada le tistim delavcem, ki so na dan praznika oziroma na dela prosti dan razporejeni na delo in bi morali na ta dan delati, pa zaradi praznika ne delajo.

Po pravilnem opozorilu tožene stranke pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bile tožnice na praznične dni, za katere jim je prisodilo nadomestila plače, razporejene na delo in bi morale na ta dan delati, pa zaradi praznikov niso delale, posledično pa ne more biti podana podlaga za priznanje vtoževanih nadomestil. Pomembno je, da je tožena stranka izdelala letni razpored delovnega časa in da je izdelovala tudi mesečne razporede delovnega časa, pri čemer je bilo vnaprej predvideno, kako bo potekalo delo na praznične dni. Realizacija je bila s tem skladna, določena manjša odstopanja od letne oziroma mesečne predvidene razporeditve dela pa so po pravilnem stališču sodišča prve stopnje opravičljiva oziroma razumljiva (npr. zaradi bolniških odsotnosti delavcev). Zato ni šlo za primer zlorabe kot npr. v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 261/2016 z dne 7. 3. 2017, ko je delodajalec z naknadno spremembo ukinil tožnikovo delovno obveznost ravno na dan praznika. Tudi ni bilo ugotovljeno, da bi tožnice na letni ravni opravile več ur kot delavci, ki delo opravljajo v enakomerno razporejenem delovnem času od ponedeljka do petka.

Tožena stranka je dokazala, da je delo med delavce, ki so ga opravljali v neenakomerno razporejenem delovnem času, razporejala po t. i. sistemu tretjin: delavci so 1/3 praznikov v letu delali, 1/3 praznikov so imeli predvideno delovno obveznost, a so bili zaradi praznika prosti in so zato prejeli nadomestilo plače za praznik, 1/3 praznikov pa so bili prosti in niso prejeli nadomestila plače za praznik, saj na te dneve niso imeli predvidene delovne obveznosti. Ta zadnja tretjina je bistvo spora in izvor razhajanja med strankami o tem, kako bi bilo treba delavcem, ki delajo v neenakomerno razporejenem delovnem času, priznavati nadomestila plače za praznik.