TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne, pritožbi tožene stranke pa ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. točke izreka) spremeni tako, da glasi:

„Tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 29. 10. 2018 ter sklepa tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 17. 7. 2018, se zavrne.

Tožeča stranka sama delno trpi stroške postopka, od odobritve brezplačne pravne pomoči od 22. 11. 2019 pa stroški postopka bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.“

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe in odgovora na pritožbo.

Teorija navaja, da od januarja 2008 domnevni pooblaščenec za vročanje ne potrebuje več niti pisnega pooblastila stranke, zadošča njegova izjava (ustna in podpis vročilnice), da je pooblaščen, pri čemer vročevalec le preveri istovetnost te osebe. Vročanje (domnevnemu) pooblaščencu je poleg tega povsem neomejeno, saj ni vezano zgolj na družinske člane. Pri tem pa takšna pravila vročanja veljajo tudi za odločbe, sklepe in dokumente, za katere je mogoče v zakonitih rokih vložiti pravna sredstva. Smiselno enako izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 78/2015 z dne 12. 4. 2017, da je bil glede na obrazložitev predloga spremembe ZUP-E, namen spremembe drugega odstavka 89. člena ZUP poenostavitev vročanja dokumentov pooblaščencem strank v upravnem postopku. Hkrati se je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v citirani sodbi postavilo na stališče, da se drugi odstavek 89. člena ZUP lahko ustavno skladno razlaga le, če se stranki (naslovniku) dovoli nasprotni dokaz, da pooblastila ni dala in dokazovanje, da je bila vročitev dejansko opravljena (98. člen ZUP).