TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je tožeči

stranki dolžna povrniti 602.500,00 SIT stroškov odgovora na pritožbo,

stranskima intervenientoma C d.o.o. in B d.d. pa vsakemu po

506.880,00 SIT stroškov odgovora na pritožbo, vse v roku 15 dni.

 

Predhodni skupščinski sklep o umiku delnic je namreč neposredna

predpostavka pridobitve (tako mag. Saša Prelič, Pravna praksa št.

26/2001) saj ga ZGD določa kot "podlago" za pridobitev delnic. Zato

uprava ne sme pridobivati lastnih delnic pred sprejemom ustreznega

sklepa skupščine o umiku delnic. Tudi kasnejši sprejem tega sklepa ne

sanira protipravne kvalifikacije pridobitve (tako tudi dr. Marijan

Kocbek, Podjetje in delo št. 6/2002). Ker je torej sklep skupščine

temelj, podlaga pridobitve, ker mora biti namen pridobitve izražen že

vnaprej, tudi ni pogojev za konvalidacijo pridobitve po 2. odstavku

107. člena ZOR.

Iz določbe 2. odstavka 240. člena ZGD jasno izhaja, kot to pravilno

ugotavlja prvostopno sodišče, da sme družba za namene iz 1. do 3. in

8. alineje 1. odstavka 240. člena ZGD pridobiti skupno oziroma imeti

v lasti skupno z drugimi lastnimi delnicami, ki jih že ima, največ

toliko delnic, da njihov skupni nominalni znesek ne preseže vrednosti

10 % osnovnega kapitala.

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvostopnega sodišča, da

(po noveli ZGD-F, 2. odstavek 240. člena v zvezi s 5. odst. 60. čl.

ZGD-F) ni nujno vnaprejšnje oblikovanje rezerv, niti oblikovanje ob

dnevu pridobitve (za razliko od prejšnje ureditve, po kateri je

morala družba oblikovati sklad za lastne delnice že pred

pridobitvijo), da pa gre v primeru, če družba v bilanci stanja rezerv

sploh ne oblikuje (niti kasneje; v danem primeru v bilanci stanja za

leto 2002), za nezakonito pridobitev lastnih delnic, tudi če bi bili

izpolnjeni vsi drugi pogoji iz 1. do 3. alineje in 8. alineje 1.

odstavka 240. člena ZGD.

Ker je namen določbe 4. odstavka 240. člena ZGD, po kateri pridobitev

delnic s strani družbe ni neveljavna, v ureditvi stvarnopravnih ter

korporacijskopravnih učinkov nezakonite pridobitve lastnih delnic

(zavezovalnega pravnega posla, ki je ničen) ta določba tožeči stranki

ne odvzema aktivne lagitimacije za uveljavljanje ničnosti

zavezovalnega pravnega posla, kot to zmotno meni pritožnik. Družba,

ki je pridobila delnice v nasprotju z določbo 240. člena ZGD, zatorej

lahko uveljavlja ničnost pravnega posla po določbi 4. odstavka 240.

člena ZGD.

Ob povedanem se izkaže kot pravno zmotno tudi stališče pritožnika, da

iz določbe 230. člena ZGD izhaja, da je zahtevek na vrnitev plačil

zahtevek upnikov in ne zahtevek družbe.

Sodna praksa pa tudi sicer stoji na stališču, da stečajni upravitelj

nastopa v postopku izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika

(torej dolžniku lastnih pravnih dejanj) le kot organ zastopanja

stečajnega dolžnika in torej ne kot samostojni, aktivni subjekt

izpodbijanja pravnih dejanj (stranka v postopku), kot to meni

pritožnik.