TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 1260/2001 z dne 18. 11. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Lenartu št. N 28/95 z dne 6. 2. 2001 se ne sprejme. Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 105/2004 z dne 20. 4. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča št. N 28/95 z dne 5. 1. 2004 in zoper sklep Okrajnega sodišča v Lenartu št. N 28/95 z dne 17. 8. 2004 se zavrže.

Očitek, da je sodišče ravnalo arbitrarno, saj naj bi poseglo v sklenjeno sodno poravnavo, ne drži. Izpodbijani sodni odločbi temeljita na ugotovitvi, da 3. točke sklenjene sodne poravnave ni mogoče presojati ločeno od njenih ostalih določb, in da ta točka sama po sebi ni izvršljiva. Zato je sodišče prve stopnje na predlog pritožnika solastnino razdružilo tako, da je opredelilo, kateri del stanovanjske stavbe in v kakšni izmeri pripada pritožniku, in kateri nasprotnima udeležencema. Pri razdružitvi je prvostopenjsko sodišče izhajalo iz sklenjene sodne poravnave, Višje sodišče pa je posebej poudarilo, da "tolmačenje poravnave in delitev, kot jo je v končni fazo izvedlo prvo sodišče, ustrezata besedilu sporne poravnave kot celote." Pri tem je upoštevalo določbe ZOR o razlagi pogodb. Temu sklepanju sodišča ni mogoče očitati arbitrarnosti, zato ne gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Ustavno pritožbo zoper sklep o zavrženju revizije prvostopenjskega sodišča je Ustavno sodišče zavrglo, saj je zoper ta sklep možna pritožba. Pritožnik ni izkazal, da bi jo vložil, tako da za dovoljenost ustavne pritožbe niso izpolnjene procesne predpostavke.