Odločba o ugotovitvi, da Kazenski zakonik ni bil v neskladju z Ustavo

2714. Odločba o ugotovitvi, da Kazenski zakonik ni bil v neskladju z Ustavo

Številka: U-I-73/09-19

Datum: 2. 7. 2009

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Okrožnega sodišča v Krškem, na seji 2. julija 2009

Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 55/08 in 66/08 – popr.) ni bil v neskladju z Ustavo.

Okrožno sodišče v Krškem je vložilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) glede njegove veljavnosti za mladoletnike – glede na 375., 380., 381. člen, drugi odstavek 1. člena, prvi odstavek 4. člena in drugi odstavek 5. člena KZ-1. Navaja, da je Okrožno državno tožilstvo v Krškem na Okrožno sodišče v Krškem vložilo zahtevo za pripravljalni postopek proti mladoletniku zaradi kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Prilaga kopijo navedene zahteve in kopijo sklepa o prekinitvi pripravljalnega postopka proti mladoletniku. Zatrjuje kršitev načela zakonitosti v kazenskem pravu iz 28. člena Ustave. Meni, da je 1. 11. 2008 na podlagi 380. in 381. člena KZ-1 prenehal veljati Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju KZ), po 375. členu KZ-1 pa se do uveljavitve kazenskega zakona za mladoletnike uporabljajo le točno določene določbe splošnega dela KZ (70. do 94. člen, določbe, ki se nanašajo na mladoletniški zapor v petem odstavku 47. člena, v prvem, drugem in četrtem odstavku 49. člena, ter določba tretjega odstavka 100. člena KZ). Ker naj bi KZ-1 v skladu z njegovim drugim odstavkom 1. člena veljal le za uveljavitev kazenske odgovornosti polnoletnih oseb in naj bi v skladu s prvim odstavkom 4. člena veljal enako za vse polnoletne osebe, kazensko odgovornost mladoletnikov pa naj bi v skladu z drugim odstavkom 5. člena določal poseben kazenski zakon, naj v KZ-1 ne bi bilo določbe, ki bi določala prehodno uporabo posebnega dela KZ-1 za mladoletnike. Meni, da je pravni interes za oceno ustavnosti Zakona izkazan s 156. členom Ustave. Predlaga, naj Ustavno sodišče ugotovi, da je KZ-1 glede veljavnosti za mladoletnike v neskladju z Ustavo »in ugotovljeno neskladje odpravi« oziroma to naloži zakonodajalcu.

Državni zbor v odgovoru meni, da zahteva ni utemeljena. Navaja, da je bil 14. 5. 2009 sprejet Zakon o spremembi Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 39/09 – v nadaljevanju KZ-1A), s katerim je bil 375. člen KZ-1 spremenjen. Sprejet naj bi bil na podlagi ocene Vlade, da različna razlaga določb, ki se pojavlja v praksi sodišč po uveljavitvi KZ-1, kaže na potrebo po jasnejši opredelitvi besedila prehodne ureditve ugotavljanja kazenske odgovornosti mladoletnikov kot storilcev kaznivih dejanj. Meni, da so s prvim odstavkom 1. člena KZ-1 opredeljeni pogoji za uveljavljanje kazenske odgovornosti, ki jim morajo slediti vsi kazenski zakoni v pravnem redu Republike Slovenije. Kljub določbam drugega odstavka 1. člena in prvega odstavka 4. člena KZ-1 naj materialnopravne ureditve kazenskega prava, ki jo vsebuje KZ-1, ne bi bilo mogoče razumeti tako, da ne zajema mladoletnikov kot storilcev kaznivih dejanj. Pri tem se sklicuje na 21. člen KZ-1, iz katerega izhaja, da tisti, ki je storil kaznivo dejanje, ko še ni bil star štirinajst let (otrok), ne more biti storilec kaznivega dejanja. Po mnenju nasprotnega udeleženca to pomeni, da je storilec protipravnega dejanja, ki je starejši od štirinajst let, lahko storilec kaznivega dejanja oziroma, da je kot tak zajet s sistemom kaznovanja storilcev kaznivih dejanj. Vključitev mladoletnikov v KZ-1 naj bi bila opravljena tudi s sklicevanjem na posebni kazenski zakon za mladoletnike, do njegove uveljavitve pa s prehodno določbo 375. člena KZ-1. Del te prehodne določbe naj bi bile tudi posamezne in izrecno navedene določbe KZ, ki je sicer v celoti prenehal veljati, vendar je po mnenju nasprotnega udeleženca treba te določbe vsebinsko šteti kot del novega zakona. To naj bi izhajalo tudi iz načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča z dne 11. 5. 2009.(1)

Stališče o navedbah zahteve je predložilo Ministrstvo za pravosodje. Navedlo je, da reakcija sodišč ob uporabi KZ-1 kaže na to, da prehodna ureditev po 375. členu KZ-1 v povezavi z drugim odstavkom 1. člena in s prvim odstavkom 4. člena tega zakona ne določa veljavnosti kazenske materialne zakonodaje za mladoletnike v skladu z načeli določnosti in zakonitosti v kazenskem pravu iz 28. člena Ustave. Glede na primere iz sodne prakse pa navedena ureditev po mnenju Ministrstva hkrati ne zagotavlja enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, saj dopušča različno obravnavo mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Ministrstvo opozarja, da Služba Vlade za zakonodajo(2) in Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora(3) nasprotno menita, da KZ-1 jasno določa veljavnost materialne kazenske zakonodaje za mladoletnike v prehodnem obdobju.