TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožencev se zavrne, pritožbi tožeče stranke pa se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

„Prvi in drugi toženec sta dolžna plačati tožeči stranki vsak 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 2. 2017 (prvi toženec) oziroma od 5. 2. 2017 (drugi toženec) do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo.

Prvi toženec je dolžan povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 2.041,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo.

Drugi toženec je dolžan povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 1.967,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo.“

II. Toženca sta dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 973,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo.

III. Toženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Toženca sta po prenehanju delovnega razmerja pri tožeči stranki, torej v času, ko ju je zavezovala konkurenčna klavzula, opravljala dimnikarske storitve kot samostojna podjetnika (pri istih strankah kot pred tem, v času zaposlitve pri toženki). S tem sta kršila konkurenčno klavzulo.

V konkretnem primeru je konkurenčna klavzula veljavna, toženca sta jo kršila, zaradi česar sta dolžna plačati s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno pavšalno odškodnino. Tožeči stranki je škoda nastala, saj je zaradi opravljanja storitev tožencev izgubila stranke, s tem pa tudi prihodek oziroma dobiček. Ta škoda je v vzročni zvezi z delom tožencev po prenehanju delovnega razmerja, tožnica pa ni bila dolžna podati konkretnih trditev glede višine škode (niti višine škode ni bila dolžna dokazovati), saj je bila med pravdnima strankama dogovorjena pavšalna odškodnina v višini 10.000,00 EUR.