TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba zagovornika obdolženega D. V. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženega se oprosti plačila sodne takse.

Čeprav se sodišče druge stopnje v splošnem strinja s pritožnikom, da je bilo z brisom z obdolženčevega penisa poseženo v njegovo telesno celovitost in da je poseg povezan z obdolženčevo pravico do zasebnosti, ki je v 35. členu Ustave R Slovenije (v nadaljevanju Ustava) posebej zagotovljena, mu v nadaljevanju v smislu zatrjevanja neposredne kršitve te pravice ne pritrjuje. Poseg temelji na odkrivanju in dokazovanju kaznivih s ciljem uveljavljanja posameznikove kazenske odgovornosti iz 1. člena KZ-1. To je dopustni cilj, sam poseg z izvedbo pa je v nasprotju s pritožbeno obrazložitvijo, predpisan v drugem odstavku 149. člena in drugem odstavku 266. člena ZKP. Pomembno je, da smejo bris ustne sluznice vzeti policisti sami, medtem ko je bris s penisa zaradi razlike v načinu in usposobljenosti izvajalca predmet zdravniškega dejanja.

Enako kot zgoraj za odredbo velja za obdolženčevo privolitev v odvzem brisa, ko ta v drugem odstavku 149. člena ZKP ni zapovedana, v drugem odstavku 266. člena pa je izrecno določeno da smejo biti (druga) zdravniška dejanja opravljena brez preiskovančeve privolitve.

Pritožnik zatrjevane zakonske protipravnosti zgornjega poročila NFL ni obrazložil, ker bi sicer moral navesti določbe ZKP, po katerih se sodba na poročilo ne bi smela opreti. Glede na to je pomembno opozoriti, da s prepovedjo opiranja sodbe iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP niso zajeti vsi dokazi, ki smejo biti pridobljeni pred ali med kazenskim postopkom, ampak le (izrecno) določeni. Poročil NFL ni med njimi, kar pomeni, da so lahko predmet zgornje prepovedi le, ko se nahajajo v sestavu katerega od izrecno določenih dokazov.

Poudarjena obdolženčeva jamstva iz točke d tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in iz tretje alineje 29. člena Ustave v zvezi z uveljavljeno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP so nedvomna. Po drugi strani pa je njihova uresničitev odvisna od tako imenovanega stanja stvari v vsaki posamezni zadevi.