TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi, in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka razveljavi glede zakonskih zamudnih obresti, in sicer:

- od zneska 1.478,78 EUR za dan 20.1.2009,

- od zneska 2.026,18 EUR za dan 20.1.2009,

- od zneska 443,65 EUR za dan 18.2.2009,

- od zneska 228,78 EUR za dan 11.3.2009,

- od zneska 349,14 EUR za dan 11.3.2009,

- od zneska 301,14 EUR za dan 12.3.2009,

- od zneska 295,04 EUR za dan 12.3.2009,

- od zneska 316,94 EUR za dan 13.3.2009,

- od zneska 393,30 EUR za dan 15.5.2009,

- od zneska 239,18 EUR za dan 16.3.2009,

- od zneska 336,23 EUR za dan 18.3.2009,

- od zneska 437,95 EUR za dan 21.3.2009,

- od zneska 329,94 EUR za dan 3.4.2009,

- od zneska 390,20 EUR za dan 3.4.2009,

- od zneska 454,85 EUR za dan 4.4.2009,

- od zneska 277,18 EUR za dan 31.3.2009,

- od zneska 292,73 EUR za dan 8.4.2009,

- od zneska 692,64 EUR za dan 13.4.2009,

- od zneska 2.605,72 EUR za dan 18.4.2009,

- od zneska 454,58 EUR za dan 25.4.2009,

- od zneska 426,81 EUR za dan 25.4.2009,

- od zneska 368,41 EUR za dan 28.4.2009,

- od zneska 74,33 EUR za dan 27.6.2009 in

- od zneska 118,28 EUR za dan 4.7.2009,

in v zadnji vrstici I. točke izreka spremeni tako, da se glasi: "in izvršilne stroške v znesku 130,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.",

v III. točki izreka pa se sodba spremeni tako, da je dolžna tožena stranka v roku 15 dni tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 657,45 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba zoper I. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje zavrne in se sodba v tem delu potrdi.

III. Tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

V primeru, da bi bila v praksi med pravdnima strankama res najprej potrebna izročitev PID-ov in bi šele po tem bila tožena stranka dolžna plačati za izvedena dela, bi tožena stranka vtoževane račune zavrnila, česar pa ni storila, temveč jih je vnesla v računovodske knjige.

Sodišče v sodbi ni le odločilo, da ostane sklep o izvršbi v veljavi v delu, v katerem je bilo toženi stranki naloženo, da plača vtoževano terjatev, temveč je brez potrebe v izrek sodbe zapisalo še celoten zahtevek, ki že tako ali tako tvori sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

Ne gre le za neznaten del, s katerim je tožena stranka uspela – ta je uspela z 28,64 %, kar nikakor ni neznaten uspeh (tožeča stranka z več kot četrtino zahtevka ni uspela, umik pa je bil prepozen, da bi bil upošteven v stroškovnem delu, primerjaj tudi 1. odstavek 158. člena ZPP), zato v tej zadevi ni mogoče uporabiti 3. odstavka 154. člena ZPP, temveč je potrebno pravdnima strankama priznati povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi.