TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revizija o tem, ali so izpolnjeni pogoji za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici ni dovoljena po vrednostnem kriteriju, ne glede na to, da je v aktu, katerega odprava po nadzorstveni pravici se zahteva, odločeno v revidentovi denarni obveznosti, ki presega 20.100 EUR.

Vprašanje, ki ga kot pomembno zastavlja revident, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno v odločbi X Ips 106/2012 z dne 13. 9. 2012, namreč: Ponovna presoja drugostopenjskega davčnega organa, ki je hkrati nadzorstveni organ (glej 276. člen ZUP), o zakonitosti konkretne prvostopenjske odločbe je izključena, če je sam o pritožbi oziroma o drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo že odločal ter tako odločbo presodil za zakonito.

Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izkazane zgolj z navedbo višine obveznosti, ki je revidentu naložena z odločbo, katere opravo po nadzorstveni pravici zahteva, saj odločba o višini obveznosti ni predmet tega upravnega spora.